Praznik Marije, kraljice nebes in zemlje

Praznik Marije, kraljice nebes in zemlje, ki ga obhajamo 22. avgusta, je v bogoslužje vpeljal papež Pij XII. leta 1954. Ker je Božja Mati v nebesa vzeta, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina.

Sv. Amedej (ok. 1110-1159), učenec sv. Bernarda, cistercijanski opat in škof v Lausanni je bil velik častilec Matere božje. V eni izmed svojih pridig je o Mariji, kraljici sveta in kraljici miru zapisal naslednje misli.

Kraljica sveta in kraljica miru

Pomisli, kako upravičeno se je še pred vnebovzetjem čudovita Marijina slava razširila po vsej zemlji! Glas o njej je segel do konca sveta, še preden je bila povišana v nebesih. Gotovo je bilo tako prav. Deviška Mati je morala že zaradi svojega slavnega Sina zavladati na zemlji in potem stopiti v nebeško slavo. Spodobilo se je, da sta njena svetost in veličina že tu doli postopoma rastli, od kreposti do kreposti, iz sijaja v sijaj, pod vplivom Gospodovega Duha, dokler nista dosegli najvišjo stopnjo ob vstopu v nebeško domovino.

Ko je bila telesno še pri nas, je že vnaprej okušala skrivnosti nebeškega kraljestva. Zdaj se je v duhu dvigala do neizrekljivih višav k Bogu, zdaj se je spet z nepopisno ljubeznijo sklanjala k človeku. Zato so jo včasih tudi angeli častili in ji stregli. Drugič je bila spet deležna najpozornejše in ljubeče človeške spoštljivosti. Gabrijel jo je z vsemi angeli varoval. Janez se je veselil, ko mu je, deviškemu apostolu, Jezus na križu zaupal in priporočil deviško mater, naj z apostoli zanjo skrbi. Eni so v njej gledali svojo kraljico, drugi so se v njej veselili skrivnostne gospe. Vsi so ji z vsem spoštovanjem in z ljubeznijo stregli.

Marija se je v svojih krepostih vzpenjala do nedosegljivih višin. Iz morja milostnih darov, ki jo je zagrinjalo, je na žejno ljudstvo vernih razlivala obilje milosti. Vsem je delila telesno in duhovno zdravje, sposobna obujati tudi telesno in duhovno mrtve. Kdaj je kdo od nje odšel žalosten ali pobit? Kdo ni pri njej okusil skrivnostnih milostnih moči? Kdo se ni od nje vrnil vesel in srečen domov, ker je pri Gospodovi materi dosegel, kar je želel?

Nevesta, polna čudovitih darov, mati edinega ženina, mila in dobra, polna sreče, ti studenec duhovnega vrta, ti brezdanji vir žive, oživljajoče vode, ki kakor reke hitijo z vso močjo z nebeškega Libanona, tečejo z gore Siona do najbolj oddaljenih ljudstev! Studenci in reke miru valovijo na tvojo priprošnjo, nebeške milosti padajo kakor dež iz nebes. Ko je torej božji Sin kakor kralj kraljev sprejel devic devico in mater, ni bilo konca veselju angelov ne radosti nadangelov. Vsa nebesa so vzklikala od sreče in spolnila se je beseda psalmista, ki je napovedal Gospodu: Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, v dragoceni obleki jo peljejo k ženinu.

 

---

Vir: Brevir, Bogoslužno branje

Foto: Igor Dolinšek

Uredila: Mojca Bertoncel