Vsak konec počitnic je ‘ista pesem’. Otroci žalujejo za odhajajočim poletjem in jokajo, ker je treba spet v šolo. Razumljivo. Po dveh mesecih breskrbnega življenja in razigranosti, ko se zdi, da se čas kar ustavi, se ponovno vračajo v čas, ko nikoli ni dovolj časa za vse naloge, dolžnosti in učenje, ki ga zahteva šola in vse druge dejavnosti, ki jih obiskujejo.

Ti prehodi iz počitnic nazaj v šolo so vedno zahtevni. Pravzaprav je to eden od najbolj zahtevnih obdobij v letu, in to ne samo za otroke, pač pa tudi za nas starše. Poleg tega, da moramo otroke čustveno držati gor in jih ponovno usmeriti v delovne navade, moramo poskrbeti še za vse ostalo, kar potrebujejo v novem šolskem letu. Prav tako nas v službi po končanem dopustu čakajo številne nove naloge.

Je že tako, da naše življenje na tem svetu pretežno zaznamujejo delo, odgovornost, dolžnosti in skrbi. V precej manjši meri pa imamo čas za sprostitev, hobije in čas drug za drugega. Če nam je prav ali ne, najbrž je tako še najbolje za nas, saj je navsezadnje Bog določil, da človek šest dni v tednu dela, sedmi dan pa počiva. In kakor ob koncu tedna ali leta radi pogledamo nazaj na delo, ki smo ga opravili, tako je tudi smiselno, da ob koncu počitnic pogledamo nazaj in se vprašamo, kako smo jih izkoristili.

Smo našli čas drug za drugega, v prvi vrsti za zakonca in za otroke? Se še znamo skupaj z otroki igrati, najdemo čas za norčije in »zapravljati čas« z njimi? Je bilo med nami dovolj prostora in posluha, da je vsak izrazil svojo željo, kaj želi početi, v čem se želi preizkusiti, v kateri izziv se želi podati?

Morda nam kljub vsem dogodivščinam, ki smo jih doživeli, ostaja vtis, da se nismo zares srečali drug z drugim in da se nismo zbližali. Če nas v tem smislu spremlja kak občutek obžalovanja, ga ne spreglejmo in se o tem odkrito pogovorimo, da bodo naslednje počitnice drugačne. Saj počitnice niso obisk prestižnih destinacij, lov za senzacionalnimi doživetji, ali eksotični kraji. Ko pogledamo otroke, kdaj so med počitnicami najbolj srečni, nas morda preseneti, kako malo je potrebno za tiste trenutke. Zadostuje majhen tolmun sredi potoka, preprost mlinček in igranje družabnih iger ter štetje utrinkov, medtem ko se na žerjavici peče koruza.

 

Luka M.

Foto: unsplash