Sv. Gregor Veliki o angelih in nadangelih

Ob godu sv. nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela, ki ga obhajamo 29. septembra, je sv. Gregor Veliki napisal naslednje razmišljanje.

 

Naziv angel pomeni službo, ne narave

Vedeti moramo, da z besedo angeli označujemo njihovo službo, ne narave. Ti sveti duhovi nebeške domovine so namreč vedno duhovi, ne moremo jih pa vselej nazivati angeli, kajti oni so angeli samo takrat, ko nam kaj naznanjajo. Tiste, ki sporočajo manj pomembne reči, imenujemo angele, tiste pa, ki naznanjajo velike in najvišje reči, nadangele.

Zato k Devici Mariji ni bil poslan kakršen si bodi angel, ampak nadangel Gabrijel. Primerno je namreč bilo, da je za to nalogo prišel eden izmed najvišjih angelov, ker je sporočal najvišjo skrivnost.

Angeli pa imajo tudi svoja lastna imena. Po teh imenih lahko presodimo, kaj premorejo v svojem delovanju. V tistem svetem mestu, v katerem zaradi gledanja vsemogočnega Boga vlada popolno znanje, ne dobivajo angeli svojih lastnih imen zato, kakor da tam brez teh imen ne bi mogli razlikovati njihovih oseb, ampak da prejmejo pri nas, ko pridejo k nam po kakšni službi, prav po tej službi tudi svoje ime. Mihael pomeni namreč »Kdo kakor Bog?«, Gabrijel: »Božja moč«, Rafael pa: »Bog ozdravlja«.

Kadarkoli je namreč na delu kakšna čudovita sila, je vedno poslan Mihael. Tako lahko že po delovanju samem in po imenu sklepamo, da tega ne more storiti noben drug kakor samo Bog. Zato se mora tudi stari sovražnik, ki je poln napuha hotel postati enak Bogu, rekoč: Na nebo se povzpnem, nad božjimi zvezdami postavim svoj prestol, enak bom Najvišjemu, boriti z nadangelom Mihaelom, kot pravi Janez: Nastala je vojska z Mihaelom nadangelom, dokler ne bo na koncu sveta oropan sleherne moči in kaznovan z večno kaznijo.

K Mariji je bil poslan Gabrijel, ki se imenuje »Božja moč«. Prišel je namreč oznanjat tistega, ki se je prikazal ponižen, da stre sovražne sile pod nebom. Potrebno je bilo torej, da »Božja moč« sporoči prihod tistega, ki je prišel kot Gospod vesolja in mogočni v boju. Rafael pa pomeni, kakor smo že rekli, »Bog ozdravlja«. Ko je namreč po svoji službi prevzel skrb nad Tobijem, se je dotaknil njegovih oči in tako razpršil temo njegove slepote. Spodobi se torej, da se tisti, ki je poslan zato, da zdravi, imenuje »Bog ozdravlja«.

 

---

Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve, Iz homilij o evangelijih sv. Gregorja Velikega, papeža (34. hom., 8-9)

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.