Sv. Hieronim, ki goduje 30. septembra je svoje življenje posvetil prevajanju Svetega pisma. V svoji razlagi besedila preroka Izaija je zapisal: Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa.

 

Vračam, kar moram, ker sem pokoren ukazom Kristusa, ki govori: Preiskujte pisma in: Iščite in boste našli, da ne bom nekoč slišal, kar je bilo rečeno Judom: Motite se, ker ne poznate ne pisma ne božje moči. Ako je namreč – po apostolu Pavlu – Kristus božja moč in božja modrost, velja, da kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa.

Zatorej bom posnemal hišnega gospodarja, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro. Tako v Visoki pesmi govori tudi nevesta: Novo in staro sem, bratec moj, zate prihranila. Tako razlagam tudi Izaija, da slišite ne le preroka ampak tudi evangelista in apostola. Kajti sebe in druge oznanjevalce takole poučuje: Kako ljubke so noge glasnikov radosti, ki oznanjajo mir. Bog pa njemu kot apostolu govori: Koga naj pošljem? Kdo nam pojde k temu ljudstvu? Odgovarja pa: Glej, tukaj sem, pošlji mene.

Naj nihče ne misli, da hočem v tej knjigi kar na kratko zajeti vse Gospodove skrivnosti, ki jih vsebuje Sveto pismo in jih je treba oznanjati, namreč: da je bil Emanuel iz Device rojen, da je vršil slavna dela in čudeže, da je umrl in bil pokopan; da pa je tudi vstal od mrtvih in je odrešenik vseh ljudi. In kaj naj bi govoril o njegovem nauku glede fizike, etike in logike? Kar je v tem spisu, je vse v Svetem pismu, kolikor pač more človeški jezik povedati in naš um doumeti. O teh skrivnostih priča tudi tisti, ki je zapisal: »Razodetje vseh teh reči vam je postalo kakor vsebina zapečatene knjige. Če se da komu, ki zna brati, z besedami: \’Beri to\’, odgovori ta: \’Ne morem; saj je zapečatena.\’ Če pa se knjiga da komu, ki ne zna brati, z besedami: \’Beri to\’, odgovori ta: \’Ne znam brati.\’

Ako se komu zdi, da je to slabo povedano, naj posluša istega apostola: Od prerokov naj po dva ali trije govore in drugi naj razsojajo. Če pa pride razodetje drugemu, ki sedi, naj prvi molči. Iz kakšnega razloga naj se nekaj zamolči, kar oznanja Duh po oznanilu prerokov? Naj to zamolči ali oznani? Ako so pač razumeli, kar so govorili, je torej vse polno modrosti in razumnosti. Kajti, kar je prišlo v njihova ušesa, ni prinesel prazen zrak, temveč: duhu prerokov je govoril Bog sam. Tako oznanja tudi drugi prerok, ko pravi: Angel mi je govoril in: V svojih srcih kličemo: Aba, Oče in še: Poslušam, kaj mi govori Gospod Bog.

 


Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz predgovora o razlagi preroka Izaija sv. Hieronima, duhovnika, 1.2)

Foto: M. B.

Obj.: M. B.