Jezus se je zjokal nad Jeruzalemom, mestom, ki ni prepoznalo časa, ko ga je obiskal Bog. Tveganje, da pademo v ta greh, obstaja za vsakogar med nami. Jezus joče, ker se spominja zgodovine svojega ljudstva. Na eni strani je neizmerna ljubezen, na drugi pa sebičen, pobit, prešušten in malikovalski odgovor ljudstva. Nora ljubezen Boga do njegovega ljudstva bi se lahko zdela kakor nesmisel. Vendar pa ni nesmisel. Jezus se namreč spominja besed prerokov, na primer Ozeja in Jeremija, ki izražajo Božjo ljubezen do Izraela. Pri tem objokuje, da mesto ni ‘spoznalo časa svojega obiskanja‘. To je tisto, kar povzroči bolečino v srcu Jezusa Kristusa, ta zgodovina nezvestobe, ta zgodovina ne-prepoznavanja Božjega ljubkovanja, Božje ljubezni, zaljubljenega Boga, ki te išče in ki želi, da bi bil tudi ti srečen.

Jezus je v tistem trenutku videl, kaj ga čaka kot Sina. In je jokal … Ker ljudstvo ni prepoznalo časa, ko je bilo obiskano. Ta drama pa se ni zgodila samo v zgodovini in se nato zaključila z Jezusom. Je drama vseh dni. In je tudi moja drama. Vsakdo med nami se lahko vpraša: Znam prepoznati čas, v katerem sem bil obiskan? Me Bog obiskuje?

Vprašajmo se, kako je z našim srcem. Izprašajmo si vest. Vprašajmo se, ali znam poslušati Jezusove besede, kadar trka na moja vrata in reče: ‘Popravi se!‘ Vsi smo namreč v isti nevarnosti; vsakdo med nami lahko pade v ta greh izraelskega ljudstva, v greh Jeruzalema: ne prepoznati časa, v katerem smo bili obiskani. Gospod nas obišče vsak dan, vsak dan trka na naša vrata. Toda naučiti se moramo to prepoznati, da ne bi končali v boleči situaciji, kot je: ‘Bolj kot sem jih ljubil, bolj kot sem jih klical, bolj so se oddaljevali od mene …‘ Vsak dan si moramo izprašati vest glede tega. Gospod nas vsak dan povabi k mnogim stvarem, da bi se srečal z nami.

Glavno je torej, da znamo prepoznati, kdaj nas Jezus obišče in se odpreti za ljubezen. Jezus ni jokal le zaradi Jeruzalema, ampak zaradi vseh nas. Svoje življenje da, da bi prepoznali njegov obisk. Sv. Avguštin je izrekel zelo močne besede: ‘Bojim se Boga, Jezusa, ki gre mimo!‘ Toda zakaj se boji? Strah ga je, da ga ne bi prepoznal! Če nisi pozoren na svoje srce, ne boš nikoli vedel, če te Jezus obiskuje ali ne.

Naj nam Gospod vsem da milost prepoznati čas, v katerem smo bili obiskani, smo obiskani in bomo obiskani, da bi Jezusu odprli vrata in tako omogočili, da bi se naše srce razširilo v ljubezni in bi v ljubezni služilo Gospodu Jezusu.


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Getty image

Obj.: HŠ