Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Mar mislite, kdaj boste vlekli ljudi za seboj? Ali takrat, ko boste drveli brez misli, kamor vas ženó valovi množice? Ali takrat, če boste strahopetni in če se boste potuhnili, ko bi morali pokazati svoja načela?

Nikakor! Naj se zdi trenutno kakor koli, vendar je res, da so vtisnili stoletjem obraz svoje osebnosti le tisti ljudje, ki so imeli jasna načela in res močno voljo; ki so imeli pogum, da so šli, če je bilo treba, tudi proti toku množice, tako da so končno oni potegnili množico za seboj, ne pa obratno.

Danes je treba svet prenoviti. To pa zmorejo le tisti, ki so pogumni in močni in taki moramo biti mi! Ne smemo iti s svetom v pogubo, ampak svet mora iti z nami v – rešenje!

Zato pa: ne bodimo trs, ki ga veter maje!

Dobro je, da so bili in so takšni pogumni ljudje, ki opozarjajo in ki so “klicoči
v puščavi”. Jezus in njegovo sporočilo pa vseeno presegata Janezovo pot. Znotraj Božjega Kraljestva se ne meri z zemeljskimi merili. Pot, po kateri Bog dopušča prihod Njegovega Kraljestva k ljudem, ni pot moralnega razmišljanja, temveč pot, ki jo nudi vsakemu človeku, brez kakršnih koli pogojev. Jezusov odgovor na Janeza Krstnika ga spomni na čudeže, ki jih je videl in za katere je slišal. Čudeži so v nasprotju z glasno in grozečo pridigo Janeza Krstnika, pogosto čisto majhna in nevidna znamenja, ki dovolijo spoznati, da preko njih deluje Bog, ko se le-to zdi nemogoče. O čemer si nismo upali misliti in o čemer nismo upali sanjati, postaja resničnost. Ljudje tega ne morejo storiti sami. Zaradi tega so čudeži hkrati tudi znamenja obljubljenega Božjega kraljestva. Kjer se ljudje zanesejo na Boga, v zaupanju, da lahko On pozdravi njihove rane in pomiri njihova globoka hrepenenja, tam so svobodni v njihovi telesno-duhovni celoti.
Se lahko tega veselimo? Zaznamuje Jezusovo sporočilo o prihajajočem Božjem kraljestvu dejansko naše življenje?
Veselja se ne da zaukazati, temveč se pojavi tam, kjer se ljudje osvobodijo notranjih in zunanjih prisil in utesnjujočega in omejujočega samonaprezanja, kjer je občutiti odrešenje in kjer se razprostira svoboda v novem kvalitetnem odnosu med Bogom in človekom in v odnosu med ljudmi. Če to ni Božično sporočilo…


Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Pears2295/Getty images

Obj.: HŠ