Petek, 5. junij 2026: Davidov Sin

Davidov Sin

V skladu z javnim mnenjem je Mesija prihodnji Davidov sin, ki bo ob svojem prihodu z vojaško silo vzpostavil nadvlado izvoljenega ljudstva nad vsemi drugimi narodi (v Qumranu so našli spis z naslovom Vodilo za vojno, ki do najmanjših podrobnosti vnaprej opisuje posamezne faze tega poslednjega boja). Polpretekla zgodovina nam pomaga dojeti, kako neka določena zmaličena ideja o Mesiji, odtrgana od svoji pristnih evangeljskih korenin, s težavo premine in koliko slabega lahko povzroči. V zadnjih stoletjih so si sledili različni zemeljski, etnični in politični mesijanizmi.

Kaj torej reči otrokom, ko nas vprašajo, kdo je Jezus? Tudi o njem spregovorimo kot o junaku, kot o največjem med junaki. Je več kot superman, če uporabimo njihovo govorico; ni le super-človek, ampak je Bog-človek. On je prišel, da nas odreši nevarnosti, pred katero je asteroid, ki pada na zemljo ali pa vdor nezemeljskih bitij, mala šala. Toda otrokom razložimo tudi, da njegova moč ni v skrivnem orožju, ki je močnejše od sovražnikovega, ki ga potegne na dan v pravem trenutku: izjemno močan laserski žarek ali (primer Popaj) konzerva špinače. V njem je vse. To je moč, ki je v človeku in ne v orožju, ki ga zgrabi. Jezusu je dovolj pogled, ena sama beseda, da popadajo po tleh njegovi sovražniki, kot se je zgodilo njim, ki so ga prišli iskat, da bi ga vklenili, ko jim je rekel: »Jaz sem!« in oni »so stopili nazaj in padli na tla« (prim. Jn 18,7). Kdo si ne bi želel takšne moči? Nekaj je še pomembnejše: bistvo Jezusove zmage ni v izničenju ali zasmehovanju sovražnikov, ampak v tem, da jih spremeni in naredi dobre.

Poglejmo natančneje, kaj nam pravi apostol Pavel v gornjem odlomku? Jezus je iz vseh, brez razlike, napravil »Božje sinove«. Nihče naj se ne čuti več ali manj, ker je bel ali črn, moški ali ženska, pripada enemu družbenemu razredu in ne drugemu. Zahvaljujoč Jezusu smo postali »vsi eden«. Vera vanj nam pomaga uresničevati solidarnost med ljudmi, prijateljstvo med narodi, medsebojno spoštovanje. To iz človeštva zares ustvarja eno samo družino.

Pred kakšnim desetletjem je po vsem svetu navduševala mlada glasbena skupina z imenom »Naj živijo ljudje« [»Viva la gente«]. Prepevali so pesmi, ki so vse govorile v tem duhu. Ena od njih pravi: »Kakšne barve je koža Boga? / Kakšne barve je koža Boga? / Je črna in bela, je rjava in rumena, kajti / on nas pred seboj vidi enake«. On nas vidi enake, kajti Jezus, tako nam pravi apostol Pavel, nas je napravil za Božje sinove ter brate in sestre med seboj.

Najboljši način, kako odkriti, kdo je Jezus, je prav ta, da moramo o njem razlagati otrokom. Tako smo prisiljeni iti k bistvu in to povedati s preprostimi besedami. Upam, da se nam je tudi tokrat zgodilo naslednje: ob prizadevanju, kaj odgovoriti našim otrokom, ko nas bodo vprašali: »Kdo je Jezus?«, smo se tudi mi naučili nekaj pomembnega o njem. To bomo na kratko povzeli, da ne bi prehitro pozabili. Jezus je pričakovani Mesija, Božji Sin, ki je prišel, da nas reši naših sovražnikov; toda ne z nasiljem, ampak z ljubeznijo; ko je dal svoje življenje in ga nikomur ni vzel.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN