Božično žito je še eden izmed zunanjih simbolov, ki nas opominja, bogati in pomaga živeti advent ter usmerja našo pripravo na praznovanje Odrešenikovega rojstva.

V julijanski ureditvi koledarja je 13. december veljal za najkrajši dan v letu in ta dan je godovala sv. Lucija. Z gregorijanskim koledarjem pa se je leta 1582 začetek zime premaknil na 22. december, ko imamo astronomsko gledano res najkrajši dan.

Kljub temu se je ohranil običaj, da na god svete Lucije posejemo božično žito. Žito je tudi v nekdaj hladnejših stanovanjih vzklilo in ozelenelo do božiča in skupaj s cvetočimi vejami sadnih dreves, katere so narezali na god sv. Barbare, predstavljalo znamenje življenja, ki se daruje.

Oboje je izražalo preprosto vero in iznajdljivost naših prednikov, ki so na vse mogoče načine iskali poti izražanja upanja v Luč, daljše dneve in življenja, ki ga simbolizira zeleno rastlinje.

Sveta Lucija je tudi prinašalka Luči, svetlobe in upanja; zato tudi zavetnica slepih, optikov, okulistov in steklarjev.

Pripravil: Igor Dolinšek