Sveti oče se je za italijanski televizijski program Canale 5 pogovarjal z vatikanistom Fabiem Marchesejem Ragono. Beseda je tekla o vojni, politiki in revnih, a tudi o nogometu in športu. Ob prihajajočem božiču je vsem zaželel, da bi gledali Dete Jezusa, ki prinaša upanje, ter tudi zvezdo, ki nam kaže pot.

Papež je ponovno izpostavil, da živimo tretjo svetovno vojno po koščkih. »Vojna uničuje. Vojna je norost, ki vedno uničuje,« je dejal. Lakota, mraz in potem trgovina z orožjem, industrija, ki bi morala pospeševati razvoj človeštva, a ga namesto tega uničuje.

Praznujmo, a zmerno

Kar papeža zelo skrbi je »drža brezbrižnosti«. Pri tem je pozval k zmernemu preživljanju božičnih praznikov. Letos namreč imamo »žalosten božič, božič z vojno«, veliko ljudi umira zaradi lakote. »Prosim vas, imejte veliko srce in ne zapravljajte, kot da se ne bi nič zgodilo. Brezbrižnost je ena od stvari, proti kateri se moramo zelo boriti, in vi, novinarji, imate poslanstvo, da prebudite srca, da ne bi zapadla v to kulturo brezbrižnosti. Zavedati se moramo tega zgodovinskega trenutka, revščine … ljudi, ki stradajo.«  Lahko praznujemo Jezusovo rojstvo, saj ima lepo sporočilo in praznovanje je potrebno. Vendar praznujmo z določeno zmernostjo.

Grešniki, ja. Pokvarjenci, nikoli

Na vprašanje o korupciji v evropskih visokih političnih krogih je papež odgovoril: »Vsi smo grešniki. Vsi. Ti, jaz, vsi mi. In Gospoda moramo vsak dan prositi odpuščanja za vse naše napake. Grešniki, ja. Pokvarjenci, nikoli. Danes se hitro zdrsne iz greha v pokvarjenost, zato tega ne smemo tolerirati. Kako to, da ob vsem, kar je potrebno v Evropi, ti vodstveni ljudje zdrsnejo v korupcijo? Zame je to kriterij,« je dejal in pripomnil, da to, kar vidimo sedaj, ni greh, ampak korupcija, pokvarjenost. Pokvarjenost namreč povzroča gnitje duše.

Plemenitost športa

Pogovor seveda ni zaobšel svetovnega nogometnega prvenstva – Argentina je namreč zmagala isti večer, ko je bil na programu intervju s papežem. Sveti oče je zmagovalcem zaželel, naj zmago živijo s ponižnostjo. Tistim, ki ne bodo zmagali, pa naj to živijo z veseljem. Največja vrednota ni zmagati ali ne zmagati, temveč igrati dobro, igrati čisto. In da bi si obe ekipi na koncu podali roke. »Šport človeka naredi plemenitejšega. Moramo spodbujati športnega duha. Želim si, da bi to svetovno prvenstvo pomagalo osvojiti športni duh, ki človeka dela plemenitega.«

Papež je izpostavil ljubiteljsko razsežnost športa. To zastonjskost športa potrebujemo vsi, je dejal. Zelo je zadovoljen, ko vidi navdušenje ljudi nad svetom športa in ko šport ne izgubi te razsežnosti amaterskosti, zastonjskosti. Danes sicer imamo komercialne vidike športa, kar ni slabo, če so zmerni. Pomembno je, da šport ne izgubi »amaterskosti«, resnični šport mora biti zastonjski, »amateur«.

Kar so povedali kardinali, to uresničujem

Sveti oče je spregovoril o skoraj desetih letih svojega pontifikata in dejal, da izpolnjuje tisto, kar so kardinali povedali pred konklavom. »Ko sem bil izvoljen, sem za program vzel vse, kar smo s kardinali na srečanjih pred konklavom povedali naslednjemu papežu, ki je bil tam, a se še ni vedelo, kdo je. To sem razumel kot pot naprej.« Po papeževih besedah je to bilo dobro, saj so mu ti isti kardinali pomagali pri spremembah. Ena od najbolj vidnih stvari, ki ni najpomembnejša, ampak najbolj vidna, je »ekonomsko čiščenje«, preprečevanje slabih stvari na področju ekonomije. Svet za ekonomijo dela dobro, je dodal Frančišek in ponovil, da je s pomočjo vseh začel uresničevati, kar so zahtevali kardinali. Posebej pa je poudaril misijonskost in oznanjevanje evangelija: »To je pomembno. Lahko imamo zelo organizirano kurijo, zelo organizirano župnijo, zelo organizirano škofijo, toda če ni misijonarskega duha, če se tam ne moli, potem stvari ne gredo dobro. Molitev je pomembna.«

Sveti oče bi se pri opravljanju svoje službe najraje izognil ravno temu ekonomskemu delu. To najmanj rad počne in daje le smernice.

Nežnost ostarelih in nežnost otrok

Kar se svetega očeta najgloblje dotakne, so bolni otroci: »Ko vidim otroka v invalidskem vozičku, ko vidim bolnega otroka, ko mi otroka pripeljejo, ker umira – to se me dotakne. Vprašanje Dostojevskega “zakaj trpijo otroci“ je skrivnost. A ta skrivnost te približa Bogu. Ena najlepših stvari je pobožati otroka, kar mi je zelo včeš. Ter pobožati ostarele. Zanimivo. Pobožati ostarele in pobožati otroke. Nežnost ostarelih in nežnost otrok.«

Počutim se srečnega

Na vprašanje, ali se v srcu čuti mladega – papež je v soboto dopolnil 86 let – je sveti oče odgovoril, da o letih ne razmišlja na ta način: »Lahko rečem, da se počutim srečnega. Gospod me spremlja. Čutim se kot pastir in počem, kar je moja poklicanost. Sem grešnik. Jutri pride spovednik … vsakih 15 dni pride frančiškan, sveti mož, ki me odveže grehov. Zadovoljen sem, saj vidim, da mi Gospod pomaga hoditi naprej.«

Glejte Dete in glejte zvezdo

Pogovor se je sklenil s papeževim božičnim voščilom: »Glejte Dete in glejte zvezdo. Dete Jezus pomeni upanje. Prinesel je upanje, čeprav se je rodil reven, preganjan, moral je bežati.« Pomembna sta oba: Dete in zvezda. Oboje je sporočilo božiča. »Naj vam Gospod da nežnost otroka, da ne bi izgubili človeške nežnosti; in naj vam da luč zvezde. Če gledaš zvezdo, veš, kje je pot. Če gledaš Dete, veš, kaj moraš čutiti v srcu. To je moje voščilo: vsak med vami naj gleda Dete in naj gleda zvezdo.«

 

Foto: Vatican media
Obj.: HŠ