Španski dnevnik ABC je objavil intervju s papežem Frančiškom, v katerem je spregovoril o različnih aktualnih temah v Cerkvi in svetu: o odpovedi petrinski službi v primeru resnih zdravstvenih razlogov, vojni v Ukrajini, zlorabah, vlogi žensk v rimski kuriji, brazilskem predsedniku in Kataloniji ter o zaslužnem papežu Benediktu XVI.

Sveti oče je v pogovoru z Julianom Quirosom in Javierjem Martinezom-Brocalom, direktorjem in vatikanskim dopisnikom omenjenega časopisa, najprej povedal, da je na začetku svojega pontifikata tedanjemu državnemu tajniku Bertoneju izročil pismo, v katerem je zapisano, da se v primeru resnih zdravstvenih ali drugih ovir odpoveduje petrinski službi. Ob tem je dodal, da je enako storil tudi papež Pavel VI., verjetno pa tudi papež Pij XII.

Vojna v Ukrajini: izredna krutost

V nadaljevanju je beseda tekla o vojni v Ukrajini. Tudi tokrat je sveti oče dejal, da je to, kar se dogaja tam, »strašno, gre za zelo veliko krutost. Stvar je zelo resna«. Papež ne vidi, da bi se lahko v kratkem končala. Poudaril je, da ne smemo pozabiti, da gre za svetovno vojno, saj je vanjo že vključenih več rok. Po njegovih besedah se vojna začne, »ko začne imperij slabeti in ko je treba uporabiti, prodati in preizkusiti orožje«, poleg tega pa je dodal, da se mu zdi, »da je posredi veliko interesov«. Na besede novinarja, da se je sveti oče že več kot stokrat izrekel proti vojni v Ukrajini, je odgovoril: »Delam, kar je v moji moči. Ne poslušajo. Dogajanje v Ukrajini je grozljivo. Gre za veliko krutost in za zelo resno stvar. In to je tisto, kar nenehno obsojam.« Papež je potrdil, da sprejema in posluša vse, ki pridejo k njemu in skuša pomagati po svojih močeh. Ob tem je povedal, da je Volodimir Zelenski že tretjič k njemu poslal enega od svojih verskih svetovalcev.

Orožje vatikanske diplomacije je dialog

Papeževo delo je usklajeno z diplomatskim delom Svetega sedeža. V zvezi s tem sta novinarja svetega očeta vprašala, zakaj je Vatikan tako previden pri opredelitvi proti totalitarnim režimom, kot je Ortegov v Nikaragvi ali Madurov v Venezueli. »Sveti sedež si vedno prizadeva zaščititi ljudstva. Njegovo orožje sta dialog in diplomacija,« je odgovoril papež Frančišek ter dejal, da »Sveti sedež nikoli ne odide iz določene države sam, ampak le, če ga izženejo. Vedno poskuša rešiti diplomatske odnose in to, kar je mogoče rešiti, s potrpežljivostjo in dialogom«.

Zlorabe: »Že samo en primer je pošasten«

O diplomaciji pa sveti oče ne govori v povezavi s primeri zlorab s strani duhovnikov. Po njegovih besedah je to zelo boleča stvarnost in tudi sam se je večkrat srečal z žrtvami. »Gre za ljudi, ki so jih uničili tisti, ki bi jim morali pomagati zoreti in rasti. To je zelo težko. Tudi če bi šlo le za en primer, je pošastno, da te oseba, ki bi te morala voditi k Bogu, na tej poti uniči. Glede tega se ni mogoče pogajati.«

Čez dve leti bo enega izmed dikasterijev vodila ženska

Na vprašanje, če ima namen na kakšno od vodilnih mest v rimski kuriji imenovati žensko, je sveti oče odgovoril pritrdilno ter dodal, da je to v načrtu čez dve leti, ko se bo izpraznilo mesto prefekta na enem izmed dikasterijev. »Nobene ovire ni, da bi dikasterij, katerega prefekt je lahko laik, vodila ženska. Če gre za dikasterij zakramentalne narave, mu mora predsedovati duhovnik ali škof,« je še pojasnil papež.

Težje delo konklava, ker se kardinali ne poznajo?

Nato je zavrnil polemike, da bo verjetno delo prihodnjega konklava oteženo, ker se kardinali, ki so bili imenovani v času njegovega pontifikata, ne poznajo dobro med seboj ter prihajajo iz različnih in oddaljenih krajev. Dejal je, da se »s človeškega vidika res lahko pojavijo težave«, vendar pa je »na konklavu Sveti Duh tisti, ki deluje«. Spomnil je tudi na predlog nemškega kardinala na avgustovskih srečanjih o Praedicate Evangelium, da bi »pri volitvah za novega papeža sodelovali samo kardinali, ki živijo v Rimu«. »Ali je to univerzalnost Cerkve?« se je vprašal sveti oče.

O papežu Benediktu XVI.

Za svojega predhodnika, Benedikta XVI., papež Frančišek pravi, da je »svetnik« in »mož globokega duhovnega življenja«. Sam ga pogosto obišče in kot pravi, je njegov prosojen pogled zanj vedno spodbuda. »Ima smisel za humor, je bistrega uma, zelo živahen, govori počasi, vendar sledi pogovoru,« je dejal papež Frančišek ter dodal, da ne namerava opredeliti pravnega statusa zaslužnega papeža: »Imam občutek, da Svetemu Duhu ni v interesu, da bi se jaz ukvarjal s temi stvarmi.«

Cerkev v Nemčiji

V povezavi s Cerkvijo v Nemčiji ter s sinodalnim procesom, ki je sprožil in še vedno sproža različne odzive, tudi negativne, je papež Frančišek spomnil na »zelo jasno« pismo iz leta 2019. Poudaril je, da ga je napisal sam in sicer ga je pisal kar en mesec, z njim pa je želel reči: »Bratje, premislite o tem.«

Katalonsko vprašanje

Mimogrede je sveti oče v intervjuju omenil, da ima v načrtu obisk v Marseillesu, kjer bo potekalo srečanje s škofi Sredozemlja. Ob tem je poudaril, da ne gre za apostolsko potovanje v Francijo ter da imajo pri obiskih prednost manjše evropske države.
Glede katalonskega vprašanja pa je papež dejal, da mora »vsaka država najti lastno pot zgodovine za razrešitev tovrstnih vprašanj. Ne obstaja samo ena rešitev.« Navedel je primer Severne Makedonije, v Italiji pa Južne Tirolske, ki ima lasten statut. Glede vloge Cerkve v takšnih zadevah pa je poudaril: »Cerkev ne sme delati propagande za eno ali drugo stran, ampak mora spremljati ljudstvo, da bi lahko našli dokončno rešitev. Ni dobro, če se duhovnik vmešava v politiko … duhovnik je pastir. Ljudem mora pomagati narediti dobre odločitve, jih spremljati, ne pa biti politik.«

Ponovno brati zgodovino s hermenevtiko časa

Na vprašanje glede negativne reinterpretacije odkritja Amerike je sveti oče odgovoril, da je potrebno posamezne zgodovinske dogodke interpretirati s hermenevtiko tistega časa in ne z današnjo hermenevtiko. »Jasno je, da so bile tam umorjeni ljudje, jasno je, da je šlo za izkoriščanje, vendar pa so se tudi Indijanci pobijali med seboj,« je razložil papež ter dejal, da niso bili Španci tisti, ki so izvažali vojno vzdušje. Prav tako je poudaril, da je potrebno razlikovati med kolonizacijo in osvajanjem. Španija po njegovih besedah ni samo »osvajala« ozemlja, ampak ga je kolonizirala.

»Primer« Lula in lažne novice

V nadaljevanju je beseda tekla o »paradigmatičnem« primeru novoizvoljenega brazilskega predsednika Inácia Lula. Sodni proces političnega voditelja – ki je bil zaradi pasivne korupcije obsojen na 580 dni zapora in ni smel kandidirati na predsedniških volitvah leta 2018, vse do leta 2021, ko je vrhovno sodišče razveljavilo vse sodbe – se je začel z »lažnimi novicami«. To je po papeževih besedah »ustvarilo ozračje, ki je bilo v prid njegovemu sojenju«. Sveti oče je poudaril, da je problem lažnih novic o političnih in družbenih voditeljih zelo resen, saj lahko človeka uničijo. Dodal je, da v primeru brazilskega predsednika sojenje ni bilo »na višini« ter posvaril pred tistimi, ki »ustvarjajo ozračje za sojenje, kakršnokoli že. To počnejo prek medijev tako, da vplivajo na tiste, ki morajo soditi in odločati. Sojenje mora biti kar se da čisto, s prvovrstnimi sodišči, ki nimajo drugih interesov kot da ohranjajo pravosodje čisto,« je še zatrdil papež.

Motu proprij o Opus Dei

Ob koncu intervjuja je sveti oče spregovoril še o motu propriju z naslovom »Ad charisma tuendum« glede osebne prelature Opus Dei, ki ga je objavil julija letos. Dejal je, da so takrat nekateri govorili: »Končno jim je papež pokazal!« Drugi pa so rekli: »Oh, papež nas je napadel!« »Nič od tega ni res,« je dejal papež in povedal, da ima zelo rad ljudi iz Opus Dei, saj v Cerkvi storijo veliko dobrega.


Vir: Vatican news

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ