Zdrami se, človek: zate je Bog postal človek. Vstani, kateri spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus. Zate, pravim, je Bog postal človek.

Ti bi bil vekomaj mrtev, ko bi se Bog ne bil rodil v času. Ti bi nikoli ne bil rešen grešnega telesa, ko bi Bog ne bil vzel nase podobo grešnega telesa. Ko bi se ne bilo zgodilo to usmiljenje, bi te beda za zmeraj imela v svoji oblasti. Ne oživel bi, ko bi se Bog ne bil srečal s tvojo smrtjo. Ti bi bil omagal, ko bi ti on ne bil pomagal. Ti bi se bil pogubil, ko bi on ne bil prišel.

Veseli obhajajmo prihod našega zveličanja in odrešenja! Obhajajmo prazniški dan, ko je veliki in večni Dan iz velikega in večnega dne prišel v ta naš tako kratki časni dan!

On nam je postal pravičnost in posvečenje in odrešenje, da se spolni, kakor je pisano: Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.

Resnica je iz zemlje pognala: Kristus, ki je rekel: Jaz sem resnica, se je rodil iz Device; in pravica je iz nebes pogledala, kajti kdor veruje vanj, ki je bil rojen, je opravičen od Boga, ne pa od samega sebe.

Resnica je iz zemlje pognala, ker je Beseda meso postala; in pravica je iz nebes pogledala, ker je vsak dober dar in vsako dobro darilo od zgoraj.

Resnica je iz zemlje pognala – telo je iz Marije; in pravica je iz nebes pogledala, zakaj človek si ne more nič vzeti, če mu ni dano od zgoraj.

Ker smo torej iz vere opravičeni, imamo mir z Bogom po Gospodu našem Jezusu Kristusu, po katerem smo dobili tudi dostop v to milost, v kateri stojimo, in se ponašamo z upanjem na slavo božjo. Ne pravi: z upanjem na našo slavo, marveč na slavo božjo, kajti pravica ni od nas izšla, marveč je pogledala iz nebes. Kdor se torej hvali, naj se hvali ne v sebi, temveč v Gospodu.

Zato se je ob Gospodovem rojstvu iz Device, ki ga danes obhajamo, oglasil angelski slavospev: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem blage volje!

Zakaj mir na zemlji? Zato, ker je resnica iz zemlje pognala, to je, ker je bil Kristus rojen od človeške matere. On je naš mir, ki je oba dela združil v eno, da bi bili ljudje blage volje, med seboj nežno povezani z vezjo edinosti.

Te milosti se torej radujmo, da bo pričevanje naše vesti naša hvala, ker se ne ponašamo v sebi, temveč v Gospodu. Zategadelj pravi: Ti si moja slava in ti mi dvigaš glavo. Nam je li mogla zasijati večja milost od te, da je Oče svojega edinorojenega Sina naredil za Sina človekovega in nasprotno sina človekovega naredil za božjega otroka?

Išči zasluženja; išči vzrok; išči človekovo pravičnost in skrbno pazi: ali najdeš kaj drugega kot milost?

 


Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve: Iz govorov sv. Avguština, škofa (185. govor): Resnica se je pokazala, pravica je prišla

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.