Sv. Fulgencij o današnjem godovnjaku, sv. Štefanu

Včeraj smo obhajali časno rojstvo našega večnega Kralja, danes slavimo zmagoslavno trpljenje njegovega služabnika.

Včeraj se je naš Kralj oblekel v naše telo. Prišel je iz naročja deviške Matere in v svojem usmiljenju obiskal svet. Danes je njegov služabnik rešen telesnih spon in vstopa zmagoslavno v nebesa.

Vsevišnji, naš Kralj, prihaja zaradi nas ves ponižen, vendar ne praznih rok. Svojim služabnikom prinaša veliki dar, s katerim jih ne samo obilno bogati, ampak jih obenem krepi v boju z nepremagljivo močjo. Prinaša in podarja nam ljubezen, ki nas vodi v občestvo z Bogom.

Kar prinaša, razdaja, ne da bi sam trpel škodo. Čudovito bogati revščino svojih izvoljenih, pri tem pa ostaja poln neizčrpnih zakladov.

Ljubezen je ponižala Kristusa iz nebes na zemljo in povzdignila Štefana z zemlje v nebesa. Ljubezen, ki je použila najprej Kralja, je potem vnela tudi služabnika.

Da bi si priboril zmagoslavni venec, ki je že v njegovem imenu, je imel Štefan za orožje ljubezen, s katero je zmagoval povsod. S pomočjo ljubezni ni klonil pred Judi, ki so besneli zoper njega. Iz ljubezni do bližnjega je molil za tiste, ki so ga kamnali. Z ljubeznijo je zavračal tiste, ki so se motili, da bi se spreobrnili. Z ljubeznijo je molil za morilce, da ne bi bili kaznovani.

Ljubezen ga je podpirala, da je zmagal surovega in podivjanega Savla. Tako je zaslužil, da ima v nebesih za tovariša tistega, ki je bil na zemlji njegov preganjalec. Ta sveta in neutrudljiva ljubezen je želela pridobiti z molitvijo vse, ki jih ni mogla spreobrniti z besedami.

Zato je zdaj Pavel srečen poleg Štefana. S Štefanom uživa Kristusovo slavo, s Štefanom se raduje, s Štefanom kraljuje. Po Štefanovi molitvi je šel Pavel tja, kamor je šel pred njim Štefan, ki so ga ubili Pavlovi kamni.

Čudovito življenje, bratje, kjer Pavla ni sram, da je ubil Štefana, kjer se Štefan veseli Pavlove družbe, kajti ljubezen se raduje v obeh. Da, Štefanova ljubezen je premagala judovsko posurovelost, Pavlova ljubezen je pokrila množico grehov. Z ljubeznijo sta oba zaslužila, da zdaj skupaj uživata nebeško kraljestvo.

Ljubezen je torej studenec in vir vseh dobrin, najboljša obramba, pot, ki vodi v nebesa. Kdor hodi v ljubezni, se ne more izgubiti. Takemu se ni treba ničesar bati. Ljubezen vodi, varuje, z njo pridemo do srečnega konca.

Bratje, Kristus nam je dal ljubezen kot lestev, po kateri lahko pride v nebesa vsak kristjan. Krepko ohranite neomadeževano ljubezen, izkazujte si jo med seboj in nenehno napredujte v njej!

 


Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz govorov sv. Fulgencija, škofa iz Ruspe (3. govor, 1-3, 5-6))

Foto: splet

Obj.: M. B.