15. februar: Jezus ozdravi slepega s slino

Objavljeno: 13. 02. 2023

|

15. februar: Jezus ozdravi slepega s slino

Danes spremljamo podroben postopek zdravljenja: prijel je slepega, ga peljal ven, mu dal sline na oči in položil nanj roke. Nato pa je hotel še sodelovanje slepega in ga vprašal, če kaj vidi. Nato je še enkrat položil roke nanj.

Zanimivo je spremljati enkrat za spremembo te podrobnosti božjega delovanja, ko se vidno zavzame za bolnika, izvede postopek zdravljenja in ga spremlja do ozdravljenja. Zazdi se nam veliko bolj sočuten kot takrat, ko samo izgovori besedo ali pa še to ne in je nekdo zdrav. A to je le naše človeško dojemanje, Bog je vedno veliko bolj ljubeč in usmiljen, kot lahko dojamemo, ne glede na to, kako čudež izvede.

Čeprav je lepo, da vidimo Jezusa danes kot bolničarja, ki bolnika oskrbi in ob njem bdi, dokler ta ne ozdravi, pa vse to Jezus ni naredil, da bi naredil vtis na nas. Gotovo bi tudi tu lahko izgovoril samo besedo in bi bilo urejeno. Ne, Jezusov namen je pokazati postopnost ozdravljenja celega človeka. Telo je lahko naenkrat ozdravljeno, a Bog želi ozdraviti tudi dušo in čustva in duha in odnose in vse. Takšno zdravljenje pa zahteva postopnost in Bog potrebuje našo potrpežljivost, sodelovanje in zaupanje. Moramo mu dovoliti, da “se nas Bog dotakne, pelje ven iz naše varne vasi, območja udobja, nas pomaže s slino, čeprav tega res ne razumemo in celo dvakrat položi roke na nas“. Moramo vztrajati v zaupanju, čeprav ni takoj velikega izboljšanja in traja.

A na koncu nam bo Bog podaril popolno zdravje in videli bomo jasno in kristalno čisto, ne samo s telesnimi, ampak predvsem z duhovnimi očmi.

To dejanje čudeža nakazuje učlovečenje. Božji Sin je človek, ki je popolnoma vključen v človeško resničnost, zato lahko tudi razume neprijetno stanje drugega človeka in posreduje z dejanjem, v katerem je vključena vsa njegova človeškost. Isto časno pa želi Jezus dati razumeti, da se je čudež zgodil zaradi njegove povezanosti z Očetom.

Ta evangeljska pripoved poudarja potrebo po dvojnem ozdravljenju. Najprej ozdravitev bolezni in fizičnega trpljenja, da je telo ponovno zdravo, čeprav ta namen ni nikoli tu na zemlji v polnosti dosegljiv, navkljub prizadevanjem znanosti in medicine. Je pa tudi drugo ozdravljenje, ki je morda še težje in to je ozdravitev od strahu, našega strahu, ki nas žene, da odrinemo na rob bolnika, trpečega, prizadetega. Več načinov potiskanja na rob je, tudi preko lažnega usmiljenja ali odstranitve problema, pri tem pa se ostane slep pred bolečinami oseb, ki so bolne, so v stiskah ali v težavah. Pogosto bolnik ali trpeči postaneta problem, čeprav bi morala biti spodbuda, da pokažemo vnemo in solidarnost družbe do najslabotnejših.

Jezus nam je razkril skrivnost čudeža: Gre za to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnim bratom in sestram ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. On je postal človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha slep, lahko občutil in videl Ljubezen, ki govori njegovemu srcu in bi se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v dejana velikodušnosti in podaritve samega sebe.


Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Photocreo

Obj.: HŠ

Povej naprej.