15. marec: Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke

Današnji evangeljski odlomek je del tako imenovanega ‘govora na gori’, Jezusove prve velike pridige. Današnja tematika je Jezusova drža do judovske Postave. Zatrdi namreč: ‘Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel’. Jezus torej ne želi odpraviti zapovedi, ki jih je Gospod dal po Mojzesu, temveč jih želi izpolniti. Takoj zatem doda, da ta izpolnitev zahteva še večjo pravičnost, pristno izpolnjevanje. Svojim učencem namreč pravi: ‘Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo’.

Toda, kaj pravzaprav pomeni ‘izpolnitev’ Postave? In v čem je ta večja pravičnost? Jezus sam nam odgovori z nekaterimi primeri. Jezus je bil praktičen, da bi ga bolje razumeli je vedno navajal primere. Začne s peto zapovedjo: ‘ Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj!… Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče’ (vv. 21-22). S tem nas Jezus spomni, da tudi besede lahko ubijajo! Ko za neko osebo pravimo, da ima ‘kačji (strupen) jezik’, kaj to pomeni? Da njene besede ubijajo! Zato, ne samo, da ne smemo streči po življenju bližnjega, temveč tudi ne smemo zliti naj strupa jeze ter ga zadeti z obrekovanjem. Niti opravljati ga. Tako pridemo do govoric. Tudi govorice lahko ubijajo, ker osebam ubijejo dobro ime. Zelo grdo je širiti govorice! Na začetku se zdi kot nekaj prijetnega, tudi zabavnega, kot da je bombon. Toda na koncu napolni srce z grenkobo, tudi nas zastrupi. Resnično vam povem, če bi vsakdo od nas napravil sklep, da se bo izogibal govoricam, bo postal svetnik. To je lepa pot!«

Jezus tistemu, ki hodi za Njim predlaga popolnost ljubezni. Takšno ljubezen, katere edina mera je, da nima mere, ki gre okraj vsakega preračunavanja. Ljubezen do bližnjega je tako temeljna drža, da Jezus zatrdi, da naš odnos do Boga ne more biti pristen, če se ne želimo spraviti z bližnjim. Zato smo poklicani spraviti se z našimi brati, preden izrazimo svojo pobožnost Gospodu v molitvi.

Iz tega razumemo, da za Jezusa ni pomembno samo izpolnjevanje predpisov in zunanje obnašanje. On gre h korenini Postave in se predvsem osredotoči na namen ter s tem na človekovo srce, iz katerega izhajajo naša dobra ali slaba dejanja. Za dosego dobrega ter poštenega obnašanja ne zadostujejo pravni predpisi, temveč je potrebna golobja motivacija, izraz skrite modrosti, Božje Modrosti, ki jo lahko sprejmemo po Svetem Duhu. Mi se lahko po veri v Kristusa odpremo delovanju Duha, ki nas napravlja sposobne živeti božjo ljubezen.

V luči tega nauka dobi vsak predpis svoj poln pomen kot zahteva ljubezni. Vsi pa se združijo v največjo zapoved: Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.

---

Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: czarny_bez /Getty images

Obj.: HŠ