26. marec: 5. postna nedelja

V odlomku današnjega evangelija Marta, sestra mrtvega Lazarja, izpove vero v Jezusa. Jezus nam tudi danes govori ‘Jaz nisem smrt, jaz sem vstajenje in življenje. Veruješ to?’

V današnjem času smrt predstavlja stvarnost, ki jo naša moderna civilizacija vedno bolj želi odstraniti. Ko se znajdemo pred smrtjo naših bližnjih ali nas samih, smo nepripravljeni in brez ustrezne ‘abecede’, da bi našli smiselne besede okoli njene skrivnosti, ki v vsakem primeru ostaja. A prva znamenja človeške civilizacije so šla ravno preko te uganke.

Druge civilizacije, tiste pred našo, so imele pogum, da so smrti gledale v obraz. Bil je to dogodek, ki so ga starejši pripovedovali novim generacijam, kakor neizogibno stvarnost, ki je človeka obvezovala, da je živel nekaj popolnega. Psalm 90 pravi: ‘Daj nam spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti.’ Štetje naših dni naredi srce modro. To so besede, ki vodijo v zdrav realizem in preženejo delirij vsemogočnosti. Skoraj nič smo, naši dnevi hitro minevajo. Četudi bi živeli sto let, bi se nam na koncu zdelo, da je vse bil le piš.

Smrt tako razgali naše življenje. Razkrije nam, da so naša dejanja ponosa, jeze in sovraštva bila jalova. Z obžalovanjem se zavemo, da nismo dovolj ljubili in da nismo iskali to, kar je bistveno. Vidimo pa tudi, kar smo zares dobrega sejali: ljubezni, za katere smo se žrtvovali.

Jezus je razsvetlil skrivnost naše smrti. S svojim obnašanjem odobrava, da se čutimo žalostne, ko nam ljubljena oseba umre. Sam se je globoko vznemiril pred grobom prijatelja Lazarja. V tej njegovi drži se čutimo zelo blizu Jezusu, našemu bratu, ki je jokal za Lazarjem.

Jezus torej moli k Očetu, ki  je vir življenja, in Lazarju ukaže, naj pride ven iz groba. In tako se tudi zgodi. Krščansko upanje zajema iz te drže, ki jo Jezus zavzame pred človeško smrtjo. Če je smrt navzoča v stvarstvu, pomeni rano, ki kazi načrt Božje ljubezni. Odrešenik pa jo hoče ozdraviti.

Evangeliji na nekem drugem mestu pripovedujejo o očetu, ki ima zelo bolno hčerko in se z vero obrne na Jezusa, naj jo reši (glej Mr 5,21-24.35-43). Ne obstaja bolj ganljiv prizor kot je oče ali pa mati z bolnim otrokom. Jezus odide s tistim očetom, ki se je imenoval Jair. A nekdo pride iz Jairove hiše in pravi, da je deklica umrla in torej ni več potrebe, da nadleguje učitelja. Jezus pa pravi Jairu: ‘Ne boj se, samó veruj!’ (Mr 5,36). Jezus ve, da bi tisti mož najraje reagiral z jezo in obupom. Svetuje mu, naj varuje mali plamen, ki je prižgan v njegovem srcu, torej vero. ‘Ne boj se’, mu pravi, ‘še naprej ohranjaj prižgan ta plamen’. In ko pridejo pred Jairovo hišo, deklico obudi od mrtvih in jo živo vrne njenim domačim.

Jezus nas postavlja na ta greben vere. Pred Marto, ki joče zaradi smrti brata Lazarja, postavi luč resnice: ‘Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?’ (Jn 11,25-26). Isto Jezus ponavlja vsakemu med nami vsakokrat, ko smrt raztrga tkanino življenja in čustev. Vse naše življenje se vrti okoli tega, med pobočjem vere in prepadom strahu. ‘Jaz nisem smrt, jaz sem vstajenje in življenje. Veruješ to?’ nam govori Jezus.

Vsi smo majhni in nezaščiteni pred skrivnostjo smrti. A kakšna milost, če v tistem trenutku v srcu ohranimo plamen vere! Jezus nas bo prijel za roko, kakor je prijel za roko Jairovo hčerko, in bo še enkrat rekel: ‘Talíta kum. Deklica, vstani.’ Tako bo rekel nam, vsakemu med nami: ‘Dvigni se, vstani!’.« Povabim vas, da zapremo oči in si predstavljamo svoj trenutek smrti, kako nas Jezus prime za roko in pravi: ‘Pridi, pridi z mano, vstani.’ Tam se bo namreč končalo upanje in se bo začela resničnost življenja. Jezus sam bo prišel po vsakega med nas in nas prijel za roko s svojo nežnostjo, krotkostjo in ljubeznijo.

Ravno to je naše upanje pred smrtjo: Za tistega, ki veruje, so to vrata, ki se povsem na stežaj odprejo. Za nekoga, ki dvomi, je žarek svetlobe, ki pronica skozi špranjo vrat, ki se niso popolnoma zaprla. A za vse nas bo milost, ko nas bo razsvetlila ta luč.

---

Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: czarny_bez /Getty images

Obj.: HŠ