1. april: Bolje je, da eden umrje

Ko se Jezus približuje zadnjemu tednu svojega življenja, nam evangelij danes posreduje dvojni pomen izreka velikega duhovnika Kajfa, ki pravi, da je bolje, da en človek umrje za narod. S tem je hotel reči, da bi to bila rešitev pred zatiranjem Judov s strani Rimljanov. Janez pa ima v mislih preroški vidik teh besed, ki dejansko napovedujejo, da bo Jezus umrl za vse, kar je pravi smisel Jezusovega življenja in smrti.

Na nek način je bil veliki duhovnik Kajfa prerok. Zakaj?  Če pozorno beremo, namreč preberemo: “Kot veliki duhovnik tistega leta je (Kajfa) prerokoval, da mora Kristus umreti za narod; pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene Božje otroke.“ Ja, bil je prerok. Sicer nehote, a Bog izrablja tudi naše slabe namene za dobro, če se mu zahoče.

A bolj pomembno je to, kaj je prerokoval. Namreč, da “mora Kristus umreti za narod; pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene Božje otroke“.

Odgovor, zakaj je Jezus umrl na križu, imamo na dlani. Kaj pomeni “ne samo za narod“, ampak za “vse božje otroke“? To, da je Jezus prišel za vse. Vsi smo namreč božji otroci, ljudje vseh časov, ver, ras, … Prišel je za vse.

Ljudje smo razkropljeni. Ko sta Adam in Eva morala iz raja, se je začela ta razkropljenost. Od tedaj smo ljudje namesto ena družina razkropljeni, ločeni, razbiti. Jezus je tu, da bi nas zbral, da bi bili otroci spet združeni z Očetom. Za to se mu je zdelo vredno umreti. Torej to je tisto, kar si Bog najbolj želi. Da bi bili spet združeni s Njim.

Mi smo najpomembnejši v Njegovih očeh. A sploh razumemo to?

Ljubezni ni mogoče razumeti, dokler je ne sprejmeš. O ljubezni nas Bog ne
more prepričati. Zato je Kristus obrnil vse  na glavo. Odslej ne daruje več človek Bogu, ampak Bog daruje sebe. Bog ničesar ne zahteva zase. Hoče samo, da sprejmemo njegovo življenje. In tega se bojimo.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Hinh anh cua tranvinhphuc77

Obj.: HŠ