15. april: Pojdite po vsem svetu

Naša naloga nikakor ni majhna – oznaniti vsemu stvarstvu Njegovo veselo oznanilo. Ko smo pogosto najhujši uničevalci prav tega stvarstva. Jezusov nauk ni namenjen našim privatnim užitkom, čustvenemu užitku ob naravnost norem spoznanju, ki smo ga prejeli. Namenjen je naprej od nas in naših obzorij. Če teh obzorij ne preseže, smo jalovi; suha veja; tumor, ki le črpa energijo, pa ničemur ne služi. Z Jezusom moramo (ker moremo) seči daleč preko meja samih sebe, do občutljivih in ranljivih meja drugih, in jim z nežno vztrajnostjo ljubezni pokazati, kako veliko je naše veselje in upanje.

Mi sami smo poklicani postati živi evangelij do te mere, da nas tudi stvarstvo samo lahko spozna za Božje sinove, ki ga ne ropajo in kradejo, temveč hvaležno sobivajo in vsemu vračajo pečat Besede, po kateri smo ustvarjeni.

Oznanjujte! Najprej s svojimi občestvi, ki naj razodevajo Vstalega, nato pa z Besedo in krstom, ki prebuja vero. In vsak, ki bo veroval, bo močnejši od hudih duhov, ki se bodo pred Lučjo morali umakniti, kdor bo veroval, bo v moči Duha govoril nove jezike ljubezni, razumljive vsakemu, zlasti potrebnim, prinašal bo ozdravljenje kamorkoli bo prišel in četudi mu bodo pripravili kaj strupenega za izpiti, v besedi ali dejanju, mu to ne bo škodovalo.

Kajti milost, ki napolnjuje tistega, ki veruje, je močnejša in ga dela za apostola miru, znanilca evangelija, prinašalca novosti. Ob ponižnem oznanjevalcu celo strup izgubi svojo moč.

Toda navdušenost ni dovolj za govorjenje o Jezusu. Nevarno pa je, da bi kdo govoril o Kristusu samo v luči poveličanja, ne da bi se zavedal, da je ta sad trpljenja in smrti. Markov evangelij in današnji odlomek nas vabita k branju in pregledu Kristusovega življenja v luči oznanila trpečega, umrlega in vstalega Kristusa. Vabi pa nas, da tudi na svoje življenje pogledamo v tej luči. Na vse napore, na vse žrtve, na življenje sploh moramo gledati v velikonočni luči. Ne smemo krščanskega pogleda na življenje enačiti s pogledom trpljenja. Prav tako ga ne moremo zožiti na idilično pot brez naporov ali trpljenja.

Pogled apostolov se je spremenil, ker so bili ob Gospodu. Pri njem jim je bilo lepo. Tudi mi bomo morali prihajati h Gospodu in začutiti, da nam je pri njem dobro. Šele nato bomo lahko spremenili svoj pogled. Naš pogled je odvisen od tega, v kaj gledamo. Če bomo pri Gospodu in zrli v njegovo obličje, mu bomo postali večno podobni.

Božja beseda ni samo za ljudi. Vse stvarstvo bo cvetelo, če ga bomo poslušali. To danes pravi Jezus. Kako ga jaz razumem? Katera znamenja kažejo, da sem jaz učenec Vstalega Jezusa? Ali je v času karantene kaj drugače? Kaj je Jezus učencem naročil in kako so se odzvali? Ali želim prositi Jezusa, da bi tudi jaz lahko s svojim življenjem oznanjal dobro novico? Za kaj se mu še posebej zahvaljujem?

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Hinh anh cua tranvinhphuc77

Obj.: MG