Gradivo za srečanje z mladimi: Z zgodbo o bambusu razmišljajmo o poklicanosti – v tednu molitve za duhovne poklice

Teden molitve za duhovne poklice obhajamo med 23. in 30. aprilom 2023, ko se zaključi na nedeljo Dobrega pastirja.

Peter Pučnik SDB je pripravil predlog za srečanje za mlade na temo poklicanosti.

 

Nihče ne pride na ta svet brez poklicanosti, lahko bi rekli brez posebnega namena. Življenje nam vedno ponuja več možnosti, in mi lahko izbiramo. Prav možnost svobodnega odločanja izpopolnjuje naše želje. Poklicanost je Stvarnikov klic posamezniku, je njegov idejni načrt, so sanje, ki so v srcu Boga, ker so mu ljudje pri srcu. Bog Oče jo želi kot različno in osebno za vsakega posebej. Človeško bitje je »poklicano« v življenje, in ko začne živeti, nosi in najde v sebi podobo Njega, ki ga je poklical. Poklicanost je božji predlog za uresničitev te podobnosti in je edinstvena, enkratna, neponovljiva, ker je podobnost neizčrpna. Vsako bitje izraža in je poklicano, da izrazi poseben vidik Božje zamisli.

Zgodba, ki sledi, je le zgodba o bambusu, ki pa v sebi nosi močno sporočilo poklicanosti in odgovora nanjo. Vsak izmed nas je poklican na svoj način. V bambusu, ki sicer blesti v svoji krasoti, njegov gospodar vidi njegovo uporabnost in ga uporabi za tisto, kar se mu tisti trenutek zdi najpomembnejše. Zato prisluhnimo zgodbi.

 

ZGODBA o bambusu

»V veličastnem vrtu je rastel bambus plemenitega videza. Gospodar vrta ga je imel rajši kot vsa druga drevesa. Leto za letom je bambus rastel in postajal trden in lep. Nekega dne se je gospodar približal svojemu ljubljenemu drevesu in mu je rekel: ‘Dragi bambus, potrebujem te.’ ‘Gospod, pripravljen sem,’ je odgovoril bambus z velikim veseljem, ‘stori z menoj, kar hočeš.’ Gospodarjev glas je bil težek: ‘Da te lahko uporabim, te moram posekati.’ Bambus se je prestrašil: ‘Ne, prosim, ne. Uporabi me za svoje veselje, toda prosim, ne me posekati.’

‘Moj dragi bambus,’ je nadaljeval gospodar, ‘če te ne morem posekati, te ne morem uporabiti.’ Počasi je bambus sklonil svojo mogočno krošnjo in zašepetal: ‘Gospod, če me ne moreš uporabiti, ne da me posekaš, potem me posekaj.’

‘Moj dragi bambus, je še rekel gospodar, ne samo, da te moram posekati, porezati ti moram veje, liste; potem te moram razdeliti na dvoje in ti iztrgati srce.’ Vrt se je zavil v tesnobno tišino. Tudi veter je prenehal pihati. Bambus se je sklonil do zemlje in mrmral: ‘Gospod, posekaj, razdeli in iztrgaj.’ Tako je gospodar vrta posekal bambus, ga razdelil na dvoje in iztrgal srce – sredico. Potem ga je prinesel v bližino izvira sveže vode, v bližino svojih olj, ki so trpela sušo. Previdno je z izvirom povezal en del bambusa in drugi del usmeril na suha polja. Čista, sveža voda je začela teži po bambusovem telesu – deblu in prišla do polj. Posejan je bil riž in žetev je bila obilna. Tako je bambus postal velik blagoslov, četudi je bil posekan in uničen. Dokler je bil čudovito drevo, je živel samo zase in se ogledoval v svoji lepoti. Posekan, ranjen in spremenjen je postal kanal, ki ga je Gospodar uporabil za rodovitnost svojega kraljestva.« (B. Ferrero, Samo veter ve, Salve)

 

V razmislek:

• Ni mogoče služiti drugemu, če nisem pripravljen darovati delčka samega sebe.
• Pater Pij in marsikateri svetnik je izprosil veliko čudežev, mnogim je pomagal, vendar je za to, da je lahko bil tako pomembno Božje orodje, moral dati del samega sebe – svoje zdravje, svoje trpljenje.
• Nihče se ne more uresničiti v življenju in izpolniti svoje uresničitve, če ne da na razpolago samega sebe ali vsaj delčka svojega življenja.

Darovanje je odgovor na poklicanost pa naj gre za človeka ali pa zakonitosti v naravi.

 

Darovanje je tisto, ki prinaša življenje.

Ko nekdo želi živeti samo zase, ostane sam … Tam ni rodovitnosti.

Darovanje spreminja človeka, družbo in naravo.

• Narava – seme, ki se ne pusti posejati in zgniti v zemlji, ne bo nikoli moglo obroditi sadu, ki bo prinesel še več semen.
• Kamen, ki se ne pusti izklesati, bo za vedno le kamen, in nikoli kip, ki ga je umetnik izklesal in mu s tem dal veliko večjo vrednost.
• Drevo – kos lesa, ki ne bi pustil rezbarju ali mizarju, da ga obdela, bi ostal le kos lesa ali drvi, ki bi strohnel ali pa bi ga skurili. Če bi pustili rezbarju ali mizarju, da ga obdela, bi se njegova vrednost bistveno spremenila.
• Sol ali začimba, ki se ne bi pustila pomešati v hrano, bi ostala sama sebi namen in ne bi prinašala koristi. Vemo pa, da sol hrani okus in jo ohranja pred gnilobo.
• Gorivo – prav tako tudi gorivo, ki ne bi dovolilo, da se ga uporabi, ne bi nikoli dalo toplote ali pogonske moči.

 

Vse našteto in še marsikaj nam govori:

• Da je stvarstvo po naravi nagnjeno k darovanju, da lahko preživi.
• Da obrodi sad samo tisto, kar je pripravljeno darovati delček sebe.
• Da se veselje poraja samo tam, kjer nekaj raste, nastaja novo.
• Da se sreča poraja samo tam, kjer je nekdo dal drugemu nekaj od sebe – svojega.

Kaj se zgodi, če ni darovanja?

• Seme ostane samo in splesni ali propade.
• Neobdelan kamen je neopažen in preraščen z grmovjem.
• Drevo se počasi posuši in strohni.
• Sol – začimba ostane sama sebi namen, neužitna.
• Gorivo ostane le tekočine, ki zapolni razpoke globoko v zemlji.
• Sveča, vosek in stenj ostanejo zaprašeni in sčasoma jih nekdo zavrže.

Darovanje je torej odgovor na poklicanost v našem življenju.

• Vsakdo izmed nas je bil poklican z nekim namenom in je tudi prejel vse potrebno, da lahko ta namen izpolni. Potrebna pa je pripravljenost.
• Ko Jezus vabi svoje učence in tudi nas, da bi bili njegove priče, nas ne sprašuje, če smo sposobni. Sprašuje pa nas, če smo pripravljeni!
• Kristus nas je poklical ne samo, da bi bili duhovniki, redovniki, misijonarji in še kaj v službi Cerkve. Poklical nas je, da bi bili z Njim in bi bili Njegove priče, ki govorijo o Bogu Očetu, Sinu in Svetemu Duhu. Da bi bili priče in bi prinašali ranjenemu človeštvu zavest Božje bližine, božjo ljubezen, odpuščanje.
• Ta poklicanost je zelo konkretna in se močno dotika našega vsakdanjega življenja.
• Ni pomembno, v katerem življenjskem obdobju sem. Poklican sem, da bi v vsakem življenjskem obdobju odkrival, kaj Bog želi od mene in kako lahko Bog po meni prihaja med ljudi, med moje bližnje; med tiste, ki me imajo radi, in tudi tiste, ki me ne marajo.
• Poklican sem, da bi bil cev, »bambusovo deblo«, po katerem Bog prihaja med ljudi in jih opogumlja, jim daje spoštovanje, veselje, odpuščanje.
• Poklican sem,d a bi v okolju, kjer živim, bil začimba, ki bo vsem mojim bližnjim pomagala postati boljši človek.
• Poklicanost torej ni samo za mlade, ki se odločajo za poklic, ki ga bodo opravljali v življenju, ampak za vsakega izmed nas v vsakem obdobju življenja.

Zato bom rekel takole:

Drage mame in žene, vsak trenutek, ko delate za družino, kuhate, likate, pospravljate, čistite, tolažite otroka ali svojega moža, morda bolne starše, tašče in taste … IZGOREVATE za nekoga. Prinesite to IZGOREVANJE – darovanje v evharistijo. To je odgovor na poklicanost.

Možje in očetje, vsako delo, ki ga opravite za svojo družino, za varnost in preživetje, tudi v še najbolj materialnem smislu. Ko zavarujete ženo in jo ljubite, ko jo poslušate in se jo trudite razumeti brez komentarjev … IZGOREVATE za nekoga. Prinesite to IZGOREVANJE – to je odgovor na vašo poklicanost.

Dedki in babice – ostareli in bolni, tudi ko pride trenutek, ko vam moči pojenjajo ali pa vas bolezen ohromi … Za vas ni bogatejše molitve, kot da to trpljenje in nemoč izročate – darujete za nekoga. Lahko je to družina, otroci, vnuki, sosedje … Če se vas loteva bolezen, starost, trpljenje, Bog od vas ne želi drugega, kakor da mu to izročate in na ta način IZGOREVATE – darujete svoje življenje za nekoga. To je odgovor na vašo poklicanost v tem obdobju življenja.

Dragi mladi, občudujem vas, saj se zavedam, s kolikimi boji se borite, da bi ohranili tisto, kar po vesti čutite, da je prav. Spoštujem vse vas mlade, ki se darujete drugim kot animatorji, pevci, glasbeniki, bralci, ministranti … Ne pozabite, vse, kar naredite dobrega, je zapisano za večnost. Vem, da se borite z mnogimi stvarmi, skušnjavami, strastmi, primerjanjem, s slabo samopodobo, s svojo nemočjo, nesprejetostjo v družbi svojih … Tudi vi IZGOREVATE in se darujete, ker hrepenite po idealih. Vse to izgorevanje in vaš trud prinesite v EVHARISTIJO – tam bo vaš trud oplemeniten. Tudi to je odgovor na vašo poklicanost v tem obdobju.

 

Pripravil: Peter Pučnik SDB

Foto: Pixabay

Obj. BR