25. april: Sveti Marko

Sveti Marko, ki danes goduje je velik zaradi tega ker je napisal evangelij, veselo resnico. Povabilo k branju in poslušanju evangelija je povabilo k veselju, ki  globoko pretresa naša življenja. Je vabilo, ki je odmev želje po polnem življenju, po življenju, ki bi imelo smisel, po radostnem življenju. To željo izkušamo vsi. V nas je nekaj, kar nas vabi k veselju. Vendar pa v napetostih vsakdanjega življenja pride do situacij, v katerih lahko podvomimo v to povabilo k veselju. Ta dinamika, kateri smo podvrženi, nas lahko pripelje v žalostno sprijaznjenost, ki se nato počasi spreminja v navado. Smrtonosna posledica le-te pa je ohromitev srca.
Kako torej poglobiti veselje evangelija v različnih situacijah življenja? Jezus je svojim učencem rekel in tudi nam danes pravi: ‘Pojdite! Oznanjajte!’ Veselje evangelija se izkusi in se spozna le, če se ga podarja, če podarjamo sebe. Oznanjati Jezusovo sporočilo je naša odgovornost, ko se soočamo z duhom sveta, ki nas vabi k udobju. Izvir našega veselja je namreč v tisti želji, da bi ponudili usmiljenje, sad naše izkušnje neskončnega Očetovega usmiljenja. Zato nas Gospod vabi in nam govori: Kristjan veselje izkusi v poslanstvu – pojdite k ljudem vseh narodov. Kristjan veselje najde v povabilu: pojdite in oznanjajte!

Jezus nas pošilja k vsem. K vsem ljudstvom. In v ta ‘vsi’ pred dva tisoč leti smo bili vključeni tudi mi. Jezus ni dal seznama, kdo ja in kdo ne, kdo so tisti, ki so vredni prejeti njegovo sporočilo in njegovo prisotnost. Življenje je vedno objel takšno, kot je bilo pred njim: z obrazom bolečine, lakote, bolezni, greha, z obrazom ran, žeje, utrujenosti, z obrazom dvomov in sočutja. Ni čakal našminkanega in okrašenega življenja. Objel je tudi življenje, ki je bilo umazano ali uničeno. Jezus je vsem rekel: ‘Pojdite in oznanjajte vsemu temu življenju, takšnemu, kot je, in ne kakor bi nam bilo všeč, da bi bilo. Pojdite in objemite v mojem imenu.‘ Pojdite na križišča cest, oznanjajte brez strahu, brez predsodkov, brez vzvišenosti, brez čistunstva; oznanjajte vsem, ki so izgubili veselje do življenja; pojdite  in oznanjajte usmiljeni Očetov objem. Pojdite k tistim, ki živijo z bremenom bolečine, poloma; k tistim, katerih življenje je razdrobljeno; oznanite jim norost Očeta, ki jih želi maziliti z oljem upanja in zveličanja. Pojdite in oznanite, da napake, varljive utvare in nerazumevanja nimajo zadnje besede v življenju. Pojdite z oljem, ki lajša rane in krepča srce.

Poslanstvo se vedno rodi iz življenja, ki se je počutilo iskano in ozdravljeno, najdeno, in ki mu je bilo odpuščeno. Nikoli pa se poslanstvo ne rodi iz natančno izdelanega načrta ali iz dobro strukturiranega priročnika.

Sveti Marko nas uči poguma odgovoriti na klic Jezusa. Uči nas pričevati za evangelij veselja.

Uči nas vzbujati in spremljati življenje Boga v obrazih tistih, ki jih srečujemo. Uči nas izbirati korake v življenju, ki kažejo željo Jezusa: iti vedno naprej. S  tem nam govori, da je to način, kako živeti veselje evangelija, da naša  srca ne bi postala omrtvičena. Vedno naprej, ker Gospod čaka; vedno naprej, ker brat čaka. Tudi mi danes lahko rečemo: Vedno naprej!

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Hinh anh cua tranvinhphuc77

Obj.: MG