15. maj: Duh resnice

Cilj vsega je, da bo posvečeno v resnici on in bodo v njej posvečeni tudi njegovi učenci.

Kaj pomeni, da bo posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

Ključna beseda o Bogu je RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice. Pa pomislimo, koliko razlogov smo razvili, da resnice ne povemo:

–          glej, da se ne boš komu zameril,

–          pomisli, da ne boš koga prizadel,

–          kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

–          molči, zaradi ljubega miru,

–          potrpi, saj ni vredno,

–          molči, ne izpostavljaj se, itd.

Pomislimo, koliko razlogov pa smo razvili, da resnico povemo! Pomislim le na tele:

–          bo že videl, mu bom že povedal,

–          ko bo čas, bo izvedel (to se npr. čudovito odraža pred volitvami),

–          si bo že zapomnil.

Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

Laž smo zavili v: skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Pexels

Obj.: MG