16. maj: Grem k Očetu

Jezus se ne boji govoriti, da se ljubezen kaže tako z izpolnjevanjem zapovedi kot z držanjem besede. »Če me ljubite se boste držali mojih zapovedi« in nadaljuje: »Če me kdo ljubi se bo držal moje besede«. Zakaj tako? Verjetno manjka naši logiki pomembno dopolnilo, ki ga najdemo v današnjem evangeliju. Jezus pravi: »Beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.« Jezus, ki kot Bog ne potrebuje kritja za svojo besedo ali zapoved, se vendarle sklicuje na Očeta. Tako nam pove, da tega ne dala zaradi sebe, ampak iz popolnega zaupanja Očetu, iz ljubezni do njega. S tem nam kaže na vrednost vsake besede ali ukaza. Vse ima vrednost v Očetu, v Bogu. Ljubiti je mogoče, če bomo iskali besedo, ki temelji v Bogu, če bo delal vsak, kar mu paše ni mogoče niti priti skupaj niti ljubiti. Tako lahko razumemo prvo nalog ljubezni – iskati temelj zanjo v Očetu oz. v izpolnjevanju Očetove volje.

Drugo, kar lahko spoznamo ob poudarku o ljubezni, ki sloni na besedi je, da Jezus vidi ljubezen mogočo le, če besedo vzamemo zelo za res. Beseda ni nekaj, kar se izpolni ali ne. Beseda ni nekaj, kar lahko slišim ali ne. Beseda, je Bog in Bog je beseda, med ljudmi pa pomeni, beseda je človek in človek je beseda. Če vzamem za res besedo vzamem za res tako človeka kot Boga, če ne, ne jemljem za res niti enega niti drugega. Ljubiti pomeni vzeti besedo za res.

V Jezusovi besedi: »Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« vidim naslednjo simboliko ljubezni. Ljubezen je za Jezusa ustvarjanje prostora za srečanje, dialog in sobivanje. Kjer je ljubezen, je vedno prostor, da drugi vstopi v odnos in v njem prebiva.

Potem Jezus pravi učencem, naj se ne vznemirjajo. Če ga ljubijo, se bodo veselili, da odhaja k Očetu. Ljubezen prinaša mir in veselje. Daje možnost, da se umirimo povsod, v vsaki situaciji, v vsakem položaju. Kjer ni miru, smo pozabili na božjo ljubezen, ampak gradimo na lastni moči. Če se ne moremo umiriti je najbrž znamenje, da smo pozabili na Boga, da ga ne spustimo blizu in ne verjamemo, da lahko vstopa med nas in med nami prebiva.

Nazadnje Jezus govori tudi o Tolažniku, ki ga bo poslal. Iz tega lahko razumemo, da bo tisti, ki ga ljubi doživljal tudi stisko, trpljenje, preganjanje. Ljubezen je namreč vedno tudi križana. Ni ljubezni brez križa, zato nas Jezus opogumlja, da bo Tolažnik prišel. Držati se zapovedi pomeni torej, sprejemati tudi križ, ki ga zvestoba v besedi od nas zahteva.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Pexels

Obj.: MG