20. maj: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal

Objavljeno: 19. 05. 2023

Bog od nas pričakuje, da molimo k njemu odprtega srca, da se Njemu, kot Očetu, ki je Nebeški Oče, zatečemo v svojih potrebah in da ga slavimo in smo mu hvaležni. Tudi Jezus ni ves čas le molil molitev »Očenaš«. Molitev je pogovor z Bogom Očetom. In Bog Oče ve, da imamo potrebe, materialne in duhovne. Zato nam Jezus govori Prosíte in vam bo dano! (Mt 7,7). Ne bo se zgodilo samo od sebe. Izraziti moramo svojo osebno voljo, ko jo izgovorimo, da prošnjo mi sami slišimo, da izrazimo svojo svobodno voljo. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno (Jn 16,23-24). Jezus nam govori, da prosimo nikogar drugega, kot Boga Očeta v Jezusovem imenu! Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo (Jn 15,7). In prošnje v Jezusovem imenu imajo težo, če se držimo Njegove Besede, besede Svetega Pisma. Želite, a nimate. Ubijate in zavidate, in vendar ne morete doseči. Prepirate se in bojujete, pa nimate, ker ne prosite (Jak 4,2). Pogosto nismo uslišani, kar nam največkrat jemlje vero v molitev. Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade (Jak 4,3). Uslišanje naših prošenj, je odvisno tudi od tega, ker ne prosimo Boga Očeta za svoje potrebe, pogosto prosimo za »nepotrebne« stvari ali zadeve. Spomnite se prilike o cestninarju in farizeju. S takšnim duhom moramo stopati pred Boga Očeta. Zavedati se moramo tudi, da samo naša volja ni zadostna za molitev. Spomnimo se treh Jezusovih učencev v Getsemanijskem vrtu. Verjamem, da so imeli dobre namere, da podprejo Jezusa v Njegovi molitvi, a so zaspali, trikrat. Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda: mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh (Jak 1,5-8). Tudi za molitev je potrebna Božja podpora. Potrebno je, da priznamo svoje grehe in jih izročimo Jezusu Kristusu. Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje (Prg 28,13). Ko bi bil v srcu videl zlobo, bi me Gospod ne bil uslišal (Ps 66,18). Torej lahko še tako molimo, nam greh naše molitve izniči. In kako lahko dobimo čisto srce, srce brez greha? Kdo more reči: »Moje srce je čisto, prost sem svojega greha?« (Prg 20,9). Kralj Salomon pravi Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti (Ps 51,12). Le Bog nam lahko očisti naša srca, da bi bila brez greha. Samo Bog nas lahko duhovno prenovi. Mi si teh zaslug ne moremo pripisovati. In še nekaj Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave, je tudi njegova molitev gnusoba (Prg 28,9). Vsak, kdor greši, ravna tudi nepostavno, kajti greh je nepostavnost (1 Jn 3,4). Vse se začne s poslušnostjo Bogu.