15. junij: Kdor reče bratu tepec …

Objavljeno: 14. 06. 2023

|

15. junij: Kdor reče bratu tepec …

Sodobni mediji pogosto preko tega, kar človek naredi, sodijo o tem, kaj je v njegovem srcu. Jezus nas opominja, da je naloga vsakega izmed nas, da pogledamo globoko v srce ter skušamo odpustiti.

Žalitve, ki jih našteje Jezus, so zastarele. Mi imamo seznam bolj sočnih, bolj pisanih žalitev. Jezus je oster, kajti k zapovedi ‘Ne ubijaj’ doda: ‘Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo. Reči bratu tepec ali neumnež tudi vodi v sodbo. Gospod pravi, da se žalitev ne konča pri sami sebi, ampak odpre vrata za pot, ki se konča z ubojem. Žalitev je namreč začetek ubijanja, je diskvalifikacija drugega, vzame pravico do spoštovanja, pomeni drugega odstraniti, ga družbeno ubiti.

Mi smo navajeni dihati zrak žalitev. Dovolj je biti v avtu v času prometne konice, kjer imamo karneval žalitev. Ljudje smo zelo ustvarjalni pri žaljenju. Male žalitve, ki se slučajno izrečejo v času prometne konice, ko smo za volanom, pozneje postanejo težke žalitve. Žalitev odstrani pravico človeka. Je kamenjanje. Človek nima pravice govoriti, vzet mu je bil glas.

Žalitev je tako zelo nevarna, ker se pogostokrat rodi iz zavisti. Ko je človek na nek način prizadet, duševno ali fizično, me ne ogroža, nimam potrebe, da bi ga žalil. Ko pa moj bližnji – drugi, dela nekaj, kar mi ni všeč, ga užalim in grem mimo kot da bi bil ‘prizadet’: prizadet duševno, družbeno, družinsko, brez zmožnosti vključevanja … In to ubije, ubije prihodnost, ubije pot tega človeka. Zavist temu odpira vrata, kajti ko drugi ima nekaj kar me ogroža, me to pripelje do žaljenja. Skoraj vedno je vmes zavist.

Knjiga modrosti nam pravi, da je po hudičevi zavisti v svet vstopila smrt. Zavist prinaša smrt. Če rečemo, da nikomur ničesar ne zavidamo, raje dobro premislimo. Zavist je namreč skrita. In ko ni skrita, postane zelo močna, naredi te lahko zelenega, zelenega od zavisti. Ljudje z ‘zeleno’ dušo zaradi zavisti, ki vodi v žaljenje, vodi v uničenje drugega. Jezus pa to pot zaustavi in pravi, da se tega ne sme početi. Vse do točke, da celo če greš molit, če greš k maši in se zaveš, da ima kateri od tvojih bratov kaj proti tebi, pojdi in se z njim spravi.

Jezus je tako zelo radikalen. Sprava ni neka drža lepega vedenja. Ne. Je drža, ki si prizadeva spoštovati dostojanstvo drugega in tudi mene samega. Od žalitve k spravi. Od zavisti k prijateljstvu. To je pot, ki nam jo Jezus kaže danes.

Vprašajmo se, kako pa mi žalimo in kdaj žalimo? Kdaj drugega iztrgam iz svojega srca z žalitvijo? In poglejmo, če je tam tista bridka korenina zavisti, ki me vodi, da hočem uničiti drugega in se tako izogniti tekmovalnosti, konkurenci in tem stvarem. To ni lahko. Pomislimo, kako lepo je nikoli žaliti. Lepo je, ker tako druge pustimo rasti. Naj nam Gospod podeli to milost.


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG

Povej naprej.