2. avgust: Zaklad, biser

Ustavimo se pri podobi nebeškega kraljestva kot je skriti zaklad na njivi in dragocenim biserom. Odziv tistega, ki najde biser, ali tistega, ki najde zaklad, je praktično enak. Človek in trgovec prodata vse, da bi pridobila tisto, kar jima je najbolj pri srcu.

S tema dvema primeroma nas Jezus hoče vključiti v izgradnjo nebeškega kraljestva, tako da nam predstavi bistveno značilnost krščanskega življenja, življenja v nebeškem kraljestvu. Popolnoma se namreč vključijo v kraljestvo tisti, ki so pripravljeni za to zastaviti vse in so pogumni. Dejansko tako človek kot trgovec iz obeh prilik prodata vse, kar imata, ter tako pustita ob strani materialno gotovost. Iz tega se jasno razume, da je za izgradnjo kraljestva poleg Božje milosti potrebna dejavna razpoložljivost človeka. Vse stori milost, vse! Od nas pa je potrebna razpoložljivost, da jo sprejmemo. Mi smo torej odgovorni za lastno razpoložljivost.

Dejanji tistega človeka in trgovca, ki se, medtem ko iščeta, osvobodita lastnih dobrin, da bi kupila bolj dragoceni resničnosti, sta odločni dejanji. In še več, storita ju v veselju, saj sta oba našla zaklad. Poklicani smo prevzeti si držo teh dveh evangeljskih osebnosti, da bomo tudi mi postali zdravo nemirni iskalci nebeškega kraljestva. Gre za to, da zapustimo težko breme naših svetnih gotovosti, ki nam onemogočajo iskanje in izgradnjo kraljestva: pohlep po imetju; hlepenje po zaslužku in oblasti, misel samo na same sebe.

Vsi vemo, da se dandanes zdi življenje nekaterih povprečno in usahlo, ker najverjetneje niso šli za iskanjem pravega zaklada, saj so se zadovoljili s privlačnimi, a minljivimi stvarmi, s svetlečim leskom, ki pa jih je pustil v temi. A luč kraljestva ni ognjemet, je Luč. Ognjemet traja malo, luč nebeškega kraljestva nas spremlja vse življenje.

Nebeško kraljestvo pa je ravno nasprotno od površnih stvari, ki jih ponuja svet, in nasprotno od banalnega življenja, saj je zaklad, ki vsak dan prenavlja življenje in se razširja proti najširšim obzorjem. Kdor je našel ta zaklad, ima dejansko ustvarjalno in iščoče srce, ki ne ponavlja, ampak izumlja in zarisuje ter hodi po novih poteh, ki vodijo k temu, da ljubimo Boga, da ljubimo druge ter da resnično ljubimo sebe. Znamenje teh, ki hodijo po tej poti, je ustvarjalnost, vedno iščejo več.

Jezus, torej on, ki je skriti zaklad in dragoceni biser, ne more, da ne bi v nas prebudil veselja, vse veselje sveta, torej veselje ob odkritju smisla za svoje življenje, veselje, da se čutim zavzetega za avanturo svetosti, in veselje pri podarjanju samega sebe v služenju drugim.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG