3. avgust: Nebeško kraljestvo je podobno mreži

Pred nami je podoba mreže, gore drobnih vrvic, razjedenih plutastih kosov in koščkov umazane morske trave. Tam ni nobenega blišča, le poznavalec ve, da je skrbno zložena in zakrpana mreža, ki se bo ob skrbni uporabi prav razvila in bo dala ribiču obilen lov. Tej gmoti, ki jo vržejo v morje, Jezus primerja nebeško kraljestvo. Povrhu vsega se v to mrežo ne ujame sto triinpetdeset čudovitih rib, kot pri čudežnem ulovu, ampak množica rib dobrih in slabih, drobnih in velikih, bodičastih in mehkih, strupenih in čisto nedolžnih.

Zdi se, da Jezus govori o našem življenju, o nebeškem kraljestvu, ki se v različnih obdobjih pred nami vedno drugače razkriva. Nebeško kraljestvo je tisto, ki prepriča dušo. Je Ljubezen, mir, pravičnost, Bog, neskončno.

Podoba govori tudi o temu, da Bog išče človeka. Čas, ko Bog želi povedati človeku, da je dragocen. Tako je Bog verjetno srečal vsakega od nas in nam povedal, da smo mu dragoceni. Spoznali smo, da je za vsakega posebej dal življenje. Vsakdo je njegovo vse. Nebeško kraljestvo je tako Jezus sam, ki zbira nas, verjame v nas in daje za nas svoje življenje.

Podoba  mreže pa kaže tudi na  obdobje ali stanje človeka, ki je res velikokrat podobno nagubani mreži, naveličani vsakodnevnega namakanja v hladni slani vodi, siti trganja in prerekanja z ‘nepovabljenimi’ gosti. To je realnost nebeškega kraljestvo. Kraljestvo, ki po božji volji vse do zadnjega trenutka nič in nikogar ne izloči. Neskončna potrpežljivost, ki pa smo je deležni vsi, tako tisti, ki so se z navdušenjem pustili ujeti kot tisti, ki se prerivajo in grizejo, ker hočejo prostost, brezmejno svobodo, življenje brez Boga. Nebeško kraljestvo niti ni ribič, ki prebira, ki se zavzema za dobre. Je preprosto mreža, ki na videz malomarno zadržuje vse v svojem nerodnem objemu. Pusti, da dobro trpi ob slabem, da ljuljka raste čez pšenico, da močni prezira šibkega in strupeno zbada nedolžnega.

Kaj so učenci razumeli, ne vem. Mislim si, da ne dosti, saj so se, kakor mi, upirali trpljenju. Živeti nebeško kraljestvo bo v nekem trenutku nevzdržno. Zato se bodo učenci razbežali, Peter bo še pozneje razmišljal, da bi iz Rima pobegnil itd.

Prosimo Gospoda, naj nam pomaga ohranjati spomin na tisto staro hrepenenje po zakladu, veselje nad ‘najdenostjo’, da bomo lahko sprejeli nesmiselnost nekoristnega prerivanja v pretesni mreži.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG