Božja pričakovanja nad pričakovanji drugih

Pred nekaj leti sem bila zaposlena bolj, kot bi Bog želel ali celo pričakoval od mene. Počela sem to, kar počne večina izmed nas – več od tega, k čemur nas kliče Bog. Bog ima od vas le eno pričakovanje: da živite svoje življenje kot Kristusov učenec in mu sledite. Toda iz neznanega razloga imamo lažna pričakovanja, ki si jih nalagamo bodisi sami bodisi nam jih nalaga svet.

Primerjamo se z drugimi, se obvezujemo k nečemu več, kot imamo časa ali zmožnosti doseči, in poslušamo laž, da sta naša vrednost in identiteta v tem, kar počnemo, in ne v našem odnosu z Bogom.

Kako torej pridobiti jasen pogled na Božja pričakovanja in ne na pričakovanja drugih? Raziščimo nekaj področij, zaradi katerih imamo vsi zamegljen vid in ki odvračajo naš pogled od Kristusa.

Pričakovanja in primerjanje

Dejstvo: Jezus ni izpolnil pričakovanj, ki jih je imel svet od Odrešenika. Bil je tesarjev sin, ki se je zapletel v odnose z nečistimi grešniki, delal čudeže in ozdravljal na soboto ter bil obsojen na smrt na križu.

Zakaj torej mislimo, da bomo mi izpolnili pričakovanja, ki jih ima svet do nas? Biti kristjan ne bo nikoli videti tako, kot nekdo drug pričakuje, da bo izgledalo biti kristjan. Poslanstvo je morda za vse nas enako (živeti kot Kristusov učenec), toda način, kako smo poklicani živeti to poslanstvo, bo drugačen.

Zakaj se torej primerjamo z mamico, ki je pred mesecem dni rodila in že fantastično izgleda v svojih športnih pajkicah, ali s sestro, ki se je pravkar zaročila, medtem ko vi že leta niste bili na zmenku, ali s sodelavko, ki je napredovala namesto vas?

Zaljubljanje v laži

Primerjanje je prisotno že od rajskega vrta, ko je kača primerjala človeka z Bogom, Eva pa je padla na njene laži. Neprestano si želimo tega, kar ima nekdo drug, tudi če to, kar ima, ni Božja volja za naše življenje.

Tudi sveti Pavel se je soočil s primerjavo z Apolom in je moral zagovarjati poslanstvo, ki mu ga je namenil Bog. Ob tem je zapisal: »Resda pravijo: ‘Pisma so ostra in krepka, telesna navzočnost pa je slabotna in njegova beseda zanič.’« (2 Kor 10,10)

Ali so res pričakovali, da bo apostol Pavel v vsem izjemen? Če bi Pavel pridigal tako mogočno kot Apolo, ali bi napisal pisma Korinčanom, Rimljanom in Galačanom, pisma, ki spreminjajo življenje? Ta in še mnoga njegova pisma nam ponujajo brezmejne možnosti za razmislek in boljše razumevanje zgodnje Cerkve. Vse, kar je bilo v svetem Pavlu, pa tudi tisto, kar mu je manjkalo, je Bog vanj položil ali izpustil iz določenega razloga.

Enako velja tudi zate in zame! Bog je v nas nekaj položil ali nekaj izpustil iz enega samega razloga: ker je vedel, da tega ne potrebujemo za izpolnitev njegovega poslanstva v svojem življenju! Primerjamo se z drugimi in ne vidimo, da moramo z vsem, kar nam je Bog dal, storiti eno stvar: biti njegov učenec in mu slediti.

Zato se nehajmo ozirati naokoli, brskati po spletu ali se primerjati in se začnimo ozirati v Jezusovo obličje v evharistiji. Prosimo ga, naj nam razkrije, kako smo podobni njegovemu obličju in njegovemu Presvetemu Srcu.

Preprosto reči ‘Ne’!

Verjetno ste že slišali frazo: strinjanje z nečim, pomeni zavračanje nečesa drugega. Vsakomur je všeč, ko rečemo ‘da’ zabavi, odboru, prostovoljnemu delu v cerkvi, službi ali šoli. Nihče si ne želi slišati ‘ne’, vendar mora prav ta iz naših ust padati pogosteje kot ‘da’.

Ljudje pričakujejo, da bodo slišali ‘da’, vendar naš ‘da’ ni vedno tisto, kar je dobro za naše duhovno, duševno in telesno zdravje. Ne rabimo biti všečni ljudem. Ugoditi moramo le svojemu nebeškemu Očetu.

Eden od načinov, kako se znebiti krivde zaradi pričakovanj drugih, je, da se vprašamo, ali nam bo privolitev določeni stvari pustila dovolj časa, da bomo odnos z Bogom še vedno postavljali na prvo mesto. Če je odgovor ne: Preprosto recite NE!

Svet nas bo skušal zapeljati s slavo, uspehom, bogstvom, napredovanji in podobnim. Vendar se moramo zavedati, da če naša identiteta izhaja iz ljudi, nam jo lahko odvzame neuspeh. Če izvira iz nečesa zunanjega, nam jo lahko odvzame nekaj zunanjega. Zato poskrbite, da bo vaš ‘da’ res ‘da’ in da bo vaš ‘ne’ zares ‘ne’. Le tako se bo razkrila Božja slava in izpolnilo njegovo poslanstvo v vašem življenju.

Odnos je pomembnejši od identitete

Pred nekaj leti je bila moja identiteta opredeljena s tem, kaj sem storila, in ne s tem, čigava sem bila (seveda Božja). Ko sem brskal po svojih fotografijah, mi je postalo jasno, da sem na večini fotografij zaposlena. Zelo malo jih je bilo z mojo družino, prijatelji ali ljudmi, ki so mi bili najbolj pomembni.

V svet sem poslala podobo zelo zaposlene ženske, ki služi Bogu s čudovitim služenjem. Toda v svoji notranjosti sem bila nekdo, ki so ga opredeljevale konference, na katere sem bila povabljena govoriti, ali pogovori na glavnem odru, za katere sem bila ali nisem bila zaprošena, namesto da bi bila ljubljena Božja hči.

Neverjetno, nekaj tako preprostega, kot je račun na Instagramu, je povzročilo, da sem od znotraj navzven preuredila svoje življenje. Preveč sem se ukvarjala z zunanjim videzom, kar me je uničevalo od znotraj. Shauna Niequist je v knjigi Present Over Perfect zapisala: “Ne poznam načina, kako bi karkoli preoblikovala, ne da bi najprej porušila obstoječe strukture, in prav to naredi ‘ne’ – zavre tvoje kričeče hitro življenje in ti da priložnost, da se ustaviš in pregledaš, kaj točno si si ustvaril, pa naj bo to še tako težko.”

Svet nam bo rekel, da je to, kar počnemo, pomembnejše od tega, kdo smo. Potem pa si morda, če in ko boste imeli čas, lahko vzamete čas za svoj odnos z Bogom in drugimi. Če bi lahko v ta blog vnesla zvočni učinek, bi bil to zvok škripajoče pnevmatike ali nohtov na tabli, da bi pritegnil vašo pozornost! Naš odnos z Bogom bi moral biti primaren, nad vsemi drugimi stvarmi, in vsi odnosi v našem življenju bi morali izhajati iz našega odnosa z Bogom. Ta odnos nato oblikuje vašo identiteto in ne zunanje posvetne stvari. Takrat in samo takrat lahko izpolnimo poslanstvo, ki ga ima Bog za naše življenje; slediti mu kot Njegov učenec.

Opustite pričakovanja

Bog želi, da mu sledite. Ko mu sledite tako tesno, da ste pokriti s prahom iz njegovih sandalov, mu dovolite, da vas očisti. Bog ne pričakuje, da boste popolni! Zato si privoščite odmor. Sprejmite edino stvar, za katero je upal, da vam jo bo zagotovil od začetka časov: večno življenje z Njim.

Starši, šefi, cerkveni voditelji, prijatelji, družinski člani, sorodniki in zakonec bodo od vas vedno imeli pričakovanja. Največkrat je najtežje izpolniti pričakovanja, ki jih postavljamo sami.

Zato naslednjič, ko boste preobremenjeni in se boste počutili, kot da ničesar ne morete narediti prav, poiščite tiho sobo ali kapelo z adoracijo, naštejte pričakovanja, s katerimi se soočate, in postavite Bogu nekaj preprostih vprašanj:

Ali to pričakuješ od mene?

Je to pričakovanje potrebno za izpolnitev poslanstva, ki si mi ga dal?

---

Vir: Žena vrsna

Foto: Unsplash

Prev. in prir.: MG

Obj.: MG