22. avgust: Marija Kraljica

Objavljeno: 21. 08. 2023

|

22. avgust: Marija Kraljica

Podoba Device Marije, Kraljice dobi poseben pomen v besedah današnjega evangelija, ko Jezus pravi: “In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.”

Majhno in preprosto dekle iz Nazareta je postala Kraljica sveta. To je eno od čudes, ki razodevajo Božje srce. Seveda je Marijino kraljevanje popolnoma povezano s Kristusovim kraljevanjem.

Zame pa je Marija predvsem kraljica družine.

Kako to, bo kdo dejal. Nič popolnega ni v  Sveti družini. Kako naj bo Marija kraljica družine? Otrok, ki ga je rodila, je bil po človeško gledano nezakonski. Vse predstave o čudoviti družini, ki jo bosta z Jožefom ustvarila, so se Mariji bliskovito sesipale. Roditi je morala proč od svojega doma, med tujci, v revnem zavetišču pastirjev. Imela je samo enega otroka. Človeško gledano bi kdo rekel, da je bil mož Jožef ‘copata’, saj ga ni videti in slišati praktično nikjer. Otroka je bilo težko vzgajati, saj jima je kmalu dal vedeti, da starša v njegovem življenju nista najpomembnejša, ampak mora izpolnjevati predvsem voljo nebeškega Očeta. Lahko si predstavljamo, kako sta ga morala Jožef in Marija v tej nepredvidljivi drži neprestano iskati. Ko je odrasel, je morala Marija gledati, kako ga obsodijo na smrt kot upornika in prevaranta ter ga križajo med dvema razbojnikoma. Kakšna družina!

A Marija na vse zgoraj omenjeno ni gledala po človeško. Vse je izročala Bogu in se ob njem učila božje logike. Marija ni kraljica po naših merilih, tudi njena družina ni kraljevska družina po človeških predstavah. In prav v tem je Marija prava Kraljica. Bog je začetek in konec njenega kraljevanje, zato lahko rečemo njeni družini: Sveta družina. O Jožefu ne vemo skoraj ničesar, a najbrž prav zato, ker sta uspela ustvariti tako čudovito zakonsko edinost, da je dovolj, če poznamo enega. Ko poznamo Marijo, poznamo tudi Jožefa.

Težke so te misli o družini in zakonu, kako drugačne od naših predstav. Pa vendar nekje v globini čutimo, da je Sveta družina neverjetno močna, živa, mirna in prijetna hkrati. V njej resnično čutimo veličino Božje ljubezni. Nobena preizkušnja je ni omajala in razdrla: niti nepričakovana nosečnost, ne revščina ne begunstvo ne nesporazumi pri vzgoji ne samostojnost odraščajočega otroka, ne težka in nepričakovana sinova smrt na križu.

Kako je mogoče tako drugačno družinsko življenje, kot smo ga sicer vajeni živeti s tako trdnim mirom? Kako se je mogoče tako pogumno in hitro poslavljati od svojih predstav in sprejemati Božji načrt?

Poleg globoke povezanosti z Bogom in neverjetnega zaupanja v njegovo ljubezen se Marija odlikuje tudi v izredni sposobnosti za pogovor. Vsak pogovor začenja z iskrenim vprašanjem. Ne predpostavlja in ne obsoja. Vedno skuša z vprašanjem razumeti bližnjega. Tako sprašuje angela, kako bo postala mati; dečka Jezusa v templju pa sprašuje, zakaj jima je povzročil skrbi in ostal v templju. Ko prejme odgovor, se ne zaletava nazaj, ne napada in ne očita, niti se ne skrije, ampak vse besede ohrani in jih premišljuje, da bi lahko dojela. V ničemer se ne prenagli. Potrpežljivo čaka. In cilj vsakega njenega pogovora je odkriti, kaj od nje pričakuje Bog.

Pogovoru, ki gradi njen dom, Marija dodaja tudi tri temelje skupnega bivanja. Ko jo srečamo v Kani, si lahko predstavljamo, da na svatbo gleda skozi oči matere in žene. Njena iskrena in otroška ugotovitev, da je zmanjkalo vina, nam govori, kako pomembna sta bila v njenih očeh za družino praznovanje in veselje. A to ni vse. Ko jo najdemo v dvorani zadnje večerje v molitvi z apostoli, lahko razumemo, da kot Kraljica družine postavlja v središče družinskega življenja molitev. In ko jo gledamo pod križem ob Jezusu in apostolu Janezu, vidimo še en steber družine, tj. sočutje in vztrajanje v trpljenju.

Marija je lahko Kraljica družine, ker je pred tem tudi kraljica pogovora in kraljica skupnega življenja.

Danes želimo obnoviti, kot otroci Cerkve, naše češčenje Njej, ki nam jo je Jezus zapustil kot Mater in Kraljico. Zaupajmo njeni priprošnji našo vsakodnevno molitev za mir; da bi vsi ljudje verjeli, da si moramo zlasti v družinah  pomagati  pri izgradnji civilizacije ljubezni.


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG

Povej naprej.