29. avgust: Ni ti dovoljeno

Janez Krstnik je začel pridigati okoli leta 27 ali 28 po Kristusu. Ljudi je vabil, da »pripravijo pot za sprejem Gospoda in zravnajo ukrivljene steze svojega življenja.«

Toda ni se omejil le na pridiganje o pokori in spreobrnjenju. Jezusa je prepoznal kot »Božje Jagnje« in bil je tako globoko ponižen, da je v njem pokazal pravega Božjega odposlanca. Sam pa se je umaknil ob stran. Nazadnje je s krvjo izpričal svojo zvestobo Božjim zapovedim in tako dopolnil svoje poslanstvo. Sveti Beda, menih iz 9. stoletja je dejal, da je Janez Krstnik dal svoje življenje za Jezusa Kristusa. Od njega so zahtevali, da zataji resnico. In ker tega ni storil, je umrl zanj, ki je Resnica.

Lahko se vprašamo, od kod je izviralo to življenje, tako močna, poštena in dosledna notranjost; moč, ki se je zoperstavila mogočnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu. Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom.

Rdeča nit celotnega bivanja Janeza Krstnika je bila molitev. Janez Krstnik je Božji dar, za katerega sta dolgo molila njegova starša Elizabeta in Zaharija; je velik dar, ki ga s človeškega vidika ne bi bilo mogoče pričakovati, toda Bogu ni nič nemogoče.

Mučeništvo Janeza Krstnika pa tudi nas, kristjane današnjega časa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogoče zatekati h kompromisom. Resnica je resnica in kompromisov pri tem ni.

Krščansko življenje tako rekoč zahteva mučeništvo. In sicer mučeništvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, pogum za dopuščanje, da Kristus v nas raste in da on usmerja naše misli in delovanje. Toda to se v našem življenju lahko zgodi le, če je odnos z Bogom trden. Le če smo zmožni živeti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmožnost in moč, da živimo srečno in vedro, da premagujemo težave in da pogumno pričujemo zanj.

Janez Krstnik je moral za svoje pogumno dejanje prepovedi poroke med krvnimi sorodniki plačati z odsekano glavo. Tudi mnogi ostali mučenci so velikokrat pričali za moralno dobro in so bili potem, ker so nasprotovali oblastnikom, ubiti.

Tudi danes se marsikdaj srečamo s primeri, ko vemo, da drugi ne delajo prav, pa si ne upamo ničesar reči. Ali si ne bi vzeli za zgled Janeza Krstnika, ki si upa povedati resnico? Dostikrat nam je molčanje lažja rešitev, kajne?

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG