5. september: Kaj imaš ti z nami …?
Shodnica v Kafarnaumu je bila tisto soboto nabito polna. Po mestu se je namreč raznesla vest, da bo nastopil učenik, ki govori drugače, kot so bili navajeni slišati pismouke. Pričakovanja so se izpolnila. Poslušalci so strmeli nad novostjo in modrostjo nauka. Sredi razlage, ko je bila pozornost na višku, se je v tišino dvorane nenadoma zarezal divji krik: »Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan?!«
Podobne prizore srečujemo pri branju evangelijev še in še. Kakorkoli si jih razlagamo, razkrivajo navzočnost nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Tudi zgodovina Cerkve ve za podobne primere. Pojavljajo se na različne načine in v raznih oblikah, vsi pa imajo isto značilnost – vprašanje, ki kar kriči: »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?«
Enega od njih bi mogli imenovati kletev. Človek se vpraša, kaj sili preklinjevalce, da si izmišljajo najneverjetnejše izraze, ki z njimi blatijo vse, kar je sveto. Ko moramo včasih verni poslušati takšne besede, čutimo, da jih navdihuje sovraštvo nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Težko si je razložiti drugače.
Preklinjanje je slišati vsepovsod. Celo v restavracijah in trgovinah pogosto slišimo goste in stranke, ki v svoji popolni brezobzirnosti do okolice preklinjajo.
Javno preklinjanje je danes tako pogosto, da se zdi cenzuriranje v prevladujočih medijih vse bolj utopično.
Morda se boste vprašali, kakšna škoda se dela s tem, saj so konec koncev to le besede. A vendarle večina izmed nas čuti, da je nekaj narobe s tem. Zakaj bi torej morali prenehati?
Običajno preklinjanje je nesramno, je psihološko in duhovno nezdravo in celo izniči “koristnost” samega preklinjanja. Zaradi vseh teh razlogov bi morali prenehati s to navado.
Težava je seveda ta, da beseda zares zlahka uide iz ust, ko se tega navadimo, še posebej v razgretem trenutku, ko se kletve najpogosteje uporabljajo. In ko je enkrat beseda izrečena, je ne moremo več priklicati nazaj. Winston Churchill je rekel: »Smo mojstri neizrečenih besed in sužnji tistih, ki nam uidejo.«
Obstaja nekaj načinov, kako lahko prekinete s to navado. Prvi je ta, da vadite, da preprosto ničesar ne rečete. Drug način, ki se mi zdi zelo uporaben, je ta: kadarkoli vam uide kletvica, se ji postavite po robu z molitvijo. To bo pomagalo pri vaši odločitvi, da boste prenehali preklinjati, prav tako bo posvetilo vaš jezik. Presenečeni boste, kako hitro se boste znebili te navade.
Kristus nas svari, da bomo odgovarjali za vsako nepremišljeno besedo, ki jo bomo izrekli. Zato pazimo na svoj jezik in se poskusimo dvigniti nad vulgarnostjo, ki nas obdaja.
Ko v nekem kraju lokalni duhovnik blagoslovi nove prostore šole ali občinske knjižnice ali kaj podobnega, iz nekih oddaljenih odmevov že slišimo krike: »Kaj pa imaš ti, Jezus, z nami? Kaj počneš na takih dogodkih?«
Zakaj je tako težko priti do potrebnih papirjev za gradnjo novih cerkva, kapel … Za vsako lokalno pisarno, gostišče ali še kaj pa so dovoljenja hitro pripravljena. – »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?« Je še potrebno naštevati?
Morda pa so ravno ti vsakodnevni pojavi znamenje, da vendarle obstaja nekaj, kar ima Jezus z nami in mi z njim.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: unsplash
Obj.: MG
Povej naprej.
Oglejte si še
