7. september: Pojdi od mene, ker sem grešen človek

Če ste povsem ohromeli od strahu – pred neuspehom, pred zavrnitvijo, pred prihodnostjo, potem je božja beseda danes kot nalašč za vas. Pojasnjuje namreč, kako se najlažje izognemo strahu pred čemerkoli: raje se bojmo Boga.

Peter nam nazorno kaže, kako strah pred Bogom deluje: Ni nas strah, da bo Bog krivičen, temveč da bo pravičen.

Na vrhuncu evangelija je Simon Peter “padel Jezusu pred noge” in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Ni se bal, da bi ga Jezus bičal ali kaznoval. Strah ga je bilo, da ne bo zmogel sobivati v neskončni Jezusovi slavi.  In tako razmišljanje je upravičeno.

Na začetku evangelija se je Simon Peter na vsak način poskušal izogniti Jezusu, dokler mu to ni več uspevalo.

Simon je tu podoben mnogim izmed nas. Zelo marljiv je pri svojem delu in počne nekaj, kar mu gre dobro od rok. Ne le da ne želi spremeniti sveta, niti sam sebe ni pripravljen spremeniti.

»Odrini na globoko in vrzite mreže na lov,« je rekel Jezus. Peter je odgovoril, kot odgovarjamo mi: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli.«

Peter je bil utrujen, razdražen, želel je končati delovni dan in oditi domov. Kot mi.

Ko Jezus vdre v naš življenjski prostor, ga je najpreprosteje spregledati. Dovolj dobro se poznamo. Zavedamo se, da že zdaj komaj opravljamo vse svoje dolžnosti. Toda Peter je dodal še zelo pomembne besede, iz katerih se moramo nečesa naučiti: »A na tvojo besedo bom vrgel mreže.«

Temu je sledil ulov tako velike količine rib, da so se mreže začele trgati (pa je šlo v nič vse Petrovo delo, ki ga je opravljal, ko ni upošteval Jezusa). Petrova posadka – del nje sta tudi prihodnja izvrstna apostola Jakob in Janez – je morala tovariše v drugem čolnu prositi za pomoč.

Peter je prepoznal čudež, ko ga je videl. Dobro pa je poznal tudi samega sebe.

Tedaj je Peter rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek,« in tako razkril, kaj se je ves čas dogajalo.

Ves čas se je v resnici bal samega sebe. Svoje preteklosti, svojih šibkosti, svoje grešnosti. Ko je prepoznal neverjetno Gospodovo moč, je vsa njegova samozavest izginila.

In Jezus mu je rekel: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil.« Takoj zatem je skupaj z Jakobom in Janezom pustil vse in šel z njim. Petrov strah pred spremembo se je prelevil v strah pred Bogom in vse se je spremenilo.

Takšno srečanje z Gospodom se zgodi vsakemu izmed nas, ko Bog pride k nam tako, kot je prišel k Petru – pri delu, med vsakdanjimi opravki, v naš mali čolnič, kjer si obupno prizadevamo, da bi nekaj počeli in Boga raje ne opazili.

Če si bomo dovolili, da nas prevzameta čudenje in strahospoštovanje, ki ju zahteva Božja slava, če Gospodu odgovorimo s ponižnostjo in krotkostjo, se bo naš hromeči strah pred samimi seboj prelevil v navdušenje nad Božjim načrtom z nami. Gospod nam bo povsem spremenil življenje.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG