14. september: Povišanje svetega križa

Objavljeno: 13. 09. 2023

|

14. september: Povišanje svetega križa

Bilo je 14. septembra 335. V novo posvečenih cerkvah Kristusovega vstajenja in križa ali groba je bil prvič izpostavljen križ. Od takrat praznik. Danes je malo važno vse tisto, kar nam zgodovina ve povedati o najdenju križa, o pristnosti relikvije in vsem prizadevanju Konstantinove matere Helene. Križ je simbol naše vere. Na križu se je odigrala drama odrešenja. Ob križu se oblikuje življenje vernikov. Svoj križ življenja moramo zadeti na svoje rame vsak dan. To nas je učil Kristus, ki je s svojo smrtjo posvetil križ in ga iz znamenja sramote napravil za znamenje odrešenja. Praznik povišanja svetega Križa – kako potreben nam je. Preveč smo se navadili na križ. Samoumeven nam je. Mirno lahko živimo ob njem, nič nas ne prizadene, nič več nam ne sprašuje vesti. Kakor križ na steni, tako križ, s katerim se zaznamujem neštetokrat v skupnem bogoslužju ali zasebni molitvi, postane navada. Pokrižam se, celo besede izgovarjam; kolikokrat ne vem, kaj delam. Zato mi je potreben praznik: če je bil Kristus zame križan, potem mi pogled na križ mora pretresti dušo. Tako se je godilo svetnikom. Ali sem res tako pomembna stvar, da je moral zame Kristus na križ? In če je Kristus zame dal vse, kako da se pravdam za take malenkosti, kot so moje male odpovedi, bedna »dobra dela«, življenje brez velike ljubezni, brez zanosa, brez močnega hrepenenja po mučeništvu?

Potreben mi je ta praznik, da pokleknem pod križ in skušam doumeti, da je šlo in da gre za nekaj nezaslišanega.

Zakaj poveličevati križ? Odgovorimo lahko, da mi ne poveličujemo katerega koli križa ali vseh križev. Poveličujemo Jezusov Križ, ker se je na njem do konca razodela Božja ljubezen do človeštva. Na to nas spominja Janezov evangelij. Oče je dal Sina, da bi nas rešil, to pa je Jezusu prineslo smrt, smrt na križu. Zakaj? Zakaj je bil križ potreben? Zaradi teže zla, ki nas je imelo zasužnjene. Jezusov križ izraža oboje: vso negativno silo zla ter vso krotko vsemogočnost Božjega usmiljenja. Zdelo se je, da je križ za Jezusa polom, v resnici pa kaže na njegovo zmago. Ravno zato, ker je Jezus Božji Sin, je bil tam, na križu, vse do konca zvest načrtu Očetove ljubezni. In ravno zaradi tega ga je Bog ‘povišal’  in mu tako podelil vesoljno kraljevanje.

Kaj torej vidimo, ko se s pogledom zazremo na Križ, kjer je bil Jezus pribit? Zremo znamenje brezmejne Božje ljubezni do vsakega od nas in izvor našega zveličanja. S tega križa izvira Očetovo usmiljenje, ki objema ves svet. S Kristusovim križem nam je bilo povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino pravo upanje! Zaradi tega Cerkev poveličuje sveti Križ, zaradi tega mi kristjani blagoslavljamo z znamenjem križa. To je naše upanje.


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG

Povej naprej.