20. september: Piskali smo vam

Za slikovit prikaz, kakšni so ljudje, je Jezus uporabil prispodobo, v kateri je povedal tedanji znani izrek, ki so ga otroci recitirali, ko se drugi otroci niso hoteli pridružiti njihovi igri. Jezus jih primerja s prepirljivimi, razvajenimi in trmastimi otroki, ki nasprotujejo, oporekajo, ugovarjajo, se upirajo, izpodbijajo in odklanjajo vsak predlog, medtem ko zdolgočaseni, otopeli in brezvoljni posedajo na trgu. So gluhi, trmoglavi in trdosrčni. Nočejo se niti veseliti niti žalovati. Nočejo sodelovati, ampak izmed dveh ponudb vedno izberejo svojo, tretjo. Iz gole trme, brez razloga in dokaza. Njihova igra je nasprotovanje.

Ker so nezainteresirani, pasivni in presiti vsega, ne prepoznajo trenutka Božjega obiskanja in svojega odrešenja. Prigovarjajo in kljubujejo, namesto da bi izkoristili svojo edino priložnost in se kot otroci Boga odzvali Modrosti.

Oznanilo Janeza Krstnika je govorilo o askezi in spreobrnjenju, oni pa so to imeli za norost. Oznanilo Jezusa Kristusa je govorilo o veselju in ljubezni, a so to imeli za razuzdanost. Takšni se nalašč upirajo, ne vedoč, da s tem kljubujejo Bogu. Takšnim trmoglavcem ne more ugoditi nihče, ker je problem v njih samih. Zato ne prepoznavajo milostnega trenutka Božjega obiskanja in svojega odrešenja.

Kaj se lahko iz tega naučimo? Glede Janeza Krstnika so se tisti, ki so se imeli za najbolj svete in pobožne, pritoževali in prigovarjali, da ni nikoli dovolj vesel in da je preveč žalosten. Ko pa je prišel Jezus, so zgodbo obrnili in ga obtožili, da ni dovolj resen in spoštljiv. V resnici pa niso hoteli sprejeti niti Janeza Krstnika niti Jezusa Kristusa, ker takšni zadostujejo sami sebi.

V čem je torej problem tistih, ki se imajo za pravične, popolne in svete? V njih samih. Duhovno mrtvi so. Ni problem niti v Janezu Krstniku niti v Božjem Sinu Jezusu Kristusu, čeprav takšni za svoje stanje vedno krivijo druge in za svoja početja najdejo nešteto opravičil in izgovorov. Takšni ljudje se v resnici nočejo in ne želijo spremeniti, ker ne vidijo, da je z njimi kaj narobe. Nočejo se poučiti, ker so samozadostni in ošabni. Takšnih se je modro izogibati, da z njimi ne zgubljamo dragocenega časa in energije.

Z nami danes je lahko podobno. Toliko razlogov je za obupavanje, za vdajanje nemoči, za strah. Lahko pa v tem času in prostoru prepoznamo živo božjo navzočnost, lahko nas v njem nagovori naš rešitelj Jezus … in v veri zadihamo s polnimi pljuči, polni upanja, vedrine in miru. Vsakič znova se je treba odločiti …

Jezus si prizadeva, da bi ga ljudje slišali. Vedno se da najti dovolj razlogov, da nekoga ne poslušamo – lahko ga kritiziramo, da je preveč ali pa premalo duhoven. Jezus nas nagovarja, da se zazremo v naša srca in se spreobrnemo, tam, kjer smo, ne oziraje se na očitke in primerjave z drugimi. Eden od načinov spreobrnitve je molitev.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG