24. september: 25. nedelja med letom

Objavljeno: 23. 09. 2023

|

24. september: 25. nedelja med letom

Današnja Božja beseda nam hoče povedati, da je Bog neskončno dober in vsakomur želi samo dobro. Gospod najema delavce za delo v vinogradu in tiste, ki so delali samo eno uro plača enako kot tiste, ki so delali ves dan. Mar ni to krivica! Ogorčenje tistih, ki so delali ves dan, je upravičeno tako dolgo, dokler gospodar ne pove razloga svojega ravnanja: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Plačilo ni povezano z delom delavcev, ampak je nagrada, ki je povezana z Božjo velikodušnostjo. Zato imajo v nebesih prostor tisti, ki so živeli na zemlji le nekaj ur in niso bili sposobni narediti kaj dobrega, in tisti, ki so se vse življenje žrtvovali in delali za dobro vsega človeštva. Takšna je Božja logika, ki jo moramo sprejeti, sicer ne bomo videli Božjega kraljestva. Bog je dober in usmiljen, zato naše oko naj ne bo hudobno in preračunljivo, ko si rečemo: delal bom to in to, da bom prišel v nebesa. Božje misli niso naše misli, kajti mi mislimo po človeško, Bog pa je daleč nad tem in želi vsakega človeka sprejeti v svoje kraljestvo, četudi se je spreobrnil na smrtni postelji. Vendar se na to grešnik ne more zanašati, saj nas Bog lahko pokliče nenadoma in zato ne bo časa za spreobrnjenje. Trudimo se vse življenje tako živeti, da bomo dobili svoje plačilo za delo v Božjem vinogradu in privoščimo tudi tistim, ki so v to vložili manj truda.

V evangeliju se srečujemo s temeljnim vprašanjem bivanja: Zakaj so naše misli vedno tako drugačne in daleč od Božjih? Kaj pričakujemo od Boga in življenja, da so naše misli tako drugačne od Božjih? Tudi mi smo pogosto prepričani, da Bog ne upošteva naših zaslug. Tudi mi­ smo prepričani, da si od Boga zaslužimo posebno obravnavo, a je žal ne dobimo. Zakaj torej takšna razlika med Božjimi in našimi mislimi? Njegova želja, da bi bil z nami, nas verjetno ne zanima kaj dosti. Ker njegovega hrepenenja ne zaznavamo, se med seboj primerjamo in tekmujemo. Tresemo se, da ne bi imeli manj od drugih. To kaže, kako šibek je naš odnos z Bogom in kako neobčutljivi smo za njegovo hrepenenje. Zato ni čudno, če smo nevoščljivi in nam ta nevoščljivost jemlje veselje do drobnih čudežev življenja, ki jih Bog vsak dan dela za slehernega človeka. K sreči Bog ne odneha in nas sprašuje: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Iz kakšnih razlogov mi omejujemo Božje usmiljenje in dobroto, če ne zato, ker je v resnici sami še nismo nikdar doživeli? Nismo mu dovolili, da se nas dotakne.

Če se ne moremo razveseliti, da ima drugi toliko kakor jaz ali več, potem imamo isto težavo. Božjega kraljestva si ne pridobimo s svojimi zaslugami, ampak je neskončen Božji dar. Oklepajmo se vere v Jezusa, ker nam zveličanje prihaja po njem, ki je za nas umrl in vstal od mrtvih. Veselimo se z Bogom Očetom, ki želi razveseliti vse ljudi, ki jih je ustvaril, čeprav si to, po našem mnenju, zaslužijo le nekateri. Bog Oče skrbi za nas vse. Zato naj naše srce več ne mislili samo nase, ampak na Boga in njegovo veselje.

Prilika pa ima še globlji pomen. Podobno kot delavci v priliki tudi mi v različnih časih vstopamo v Gospodov vinograd, v hojo za Jezusom: eni že v času njegovega zemeljskega življenja, drugi šele 2000 let zatem; nekateri ob rojstvu, nekateri v odrasli dobi, nekateri morda šele tik pred smrtjo. Vsakemu Jezus obljublja večnost v družbi Trojice, kar je tako velika reč, da si je nihče ne more zaslužiti s svojim delom, ne glede na to, kdaj je prišel v “vinograd” in kako dolgo dela.

Za vsakega je to plačilo v resnici nezaslužen dar, ki ga daje Bog v svoji velikodušni ljubezni. Nimamo torej razloga, da bi tisti, ki smo bili krščeni kot dojenčki ali otroci, gledali postrani nekoga, ki je bil krščen kot odrasel ali morda šele na stara leta. Bog svojo pravičnost nadgradi z ljubeznijo. Vsi bomo prejeli enako, ker je dar, ki ga bomo prejeli, v vsakem primeru nesorazmerno večji od dela, ki nam ga je uspel opraviti. V tem pogledu med nami ne bo razlik: “Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.”


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG

Povej naprej.