Kaj pa, če ti ni dano ozdraveti?

Ko se soočiš s težko boleznijo, se ti v tistih trenutkih po glavi začne vrteti marsikaj. Prepletajo se različni občutki in čustvena stanja – zavrnitev, nejevera, sprejemanje, žalost, jeza, negotovost, strah … Razmišljamo o ljudeh, ki so nam v življenju zaupani in so odvisni od nas.

Želimo ozdraveti, želimo živeti

Ko mine začetni šok in ko si uredimo življenje v skladu s konceptom “nove normalnosti”, je edina želja, ki še vedno kriči v nas, želja po življenju.

In dobro je, da je tako. Zavedamo se, kako dragoceno je v resnici življenje, in se naučimo ceniti številne malenkosti, ki smo jih prej imeli za samoumevne. Sprejemamo nove odločitve, spreminjamo življenjski slog ter zavračamo toksične odnose in situacije. Vse to z enim samim ciljem – želimo ozdraveti! Ne želimo umreti.

Naša prirojena želja po življenju lahko včasih meji na številne obupne poskuse, tj. sprejemanje različnih pomoči in terapij s strani različnih terapevtov, zdravilcev in šarlatanov. To je po eni strani razumljivo in ne gre obsojati človeka. Bolniki potrebujejo določeno obdobje prilagajanja na nove razmere.

Vprašanje je le, katero pot bomo izbrali? Komu želim prisluhniti oziroma mu slediti? Koga želimo v svojem življenju imenovati za glavnega terapevta, zdravilca in zdravnika?

Na začetku svojega boja z maligno boleznijo sem se odločila, da bom poklicala Jezusa. Iskreno sem klicala na pomoč, sredi noči, na kolenih, oblita s solzami in popolnoma obupana zaradi nesprejemanja svojega položaja. S tistim trenutkom, se je začela moja hoja za Jezusom in moja rast v veri. Ta rast me je počasi plemenitila ter me postopoma oblikovala in gradila.

Verjamem, da lahko Bog stori čudež ozdravitve, vendar samo on ve, ali je to zame najboljše

Na moji poti se je razpletlo veliko stvari in spoznala sem odgovore na na videz zapletena vprašanja in situacije, ki sem jih težko razumela v svojem umu. Z umom tega v resnici ni mogoče razumeti. V kar sem bila zagotovo prepričana, je dejstvo, da Jezus ozdravlja! Resnično je zdravnik duše in telesa, zdravi pa lahko prek svojega ljudstva, duhovnikov in karizmatičnih laikov, ki so njegova podaljšana roka. Toda nihče, niti Jezus sam, ne more storiti ničesar, če ne verjamemo popolnoma, da je zanj vse mogoče in da zanj niti ena bolezen ni neozdravljiva, nobena situacija brezizhodna, nobena težava nerešljiva.

Tudi danes, prav v tem trenutku, se dogajajo čudeži. Osebno sem bila priča različnim čudežem, ozdravitvam in osvoboditvam. Ampak … naša prvinska želja po ozdravitvi ne sme zakriti naše vere v Jezusa in njegovo moč, saj bi se obupno prijeli vsake slamice, ki nam jo kdo ponudi, da bi nas ozdravil. Naše zaupanje v Jezusa mora biti brezpogojno in popolno. Brez zadrževanja, preračunavanja in pogojevanja.

Ali smo pripravljeni, čeprav se zavedamo, da nas Jezus lahko popolnoma ozdravi, še vedno nositi svoj križ do konca zemeljskega življenja in tako z veseljem poveličevati Jezusa?

Smo pripravljeni vse pustiti, vse predati Jezusu, svoje najbližje posvetiti njegovemu Najsvetejšemu srcu in mu slediti? In umreti, če je treba?

Preizkusimo svojo vero in bodimo iskreni!

Spoznala sem, da se nočem vmešavati v Božje načrte, da s svojimi človeškimi strahovi in navezanostmi nočem ovirati Božjih namenov in njegovega delovanja v svojem življenju.

Ne vem, kakšna je moja pot in kaj je v resnici najboljše zame. Toda moj Oče ve. Tisti, ki me je ustvaril in mi namenil posebno nalogo, ki jo lahko opravim samo jaz.

Za to me je obdaril s potrebnimi darovi, ki mi jih je dal na razpolago, da jih razvijam, kot želim.

S križem si lahko zaslužimo nebesa že na zemlji

Spoznala sem tudi, da obstaja več ravni bolezni in ozdravljenja. Običajno se odzovemo, ko zboli telo, in začnemo obupavati, naša duša pa je morda že dolgo bolna, ne da bi se tega zavedali. In nemogoče je ozdraviti telo, medtem ko je duša še vedno bolna. Zelo kmalu bomo spet “naleteli” na bolezen, morda tokrat še hujšo in težjo. Spoznala sem tudi, da je najpomembnejše ozdraviti dušo. Ko je duša čista, svetla ter napolnjena z ljubeznijo in milostjo, smo že zdravi.

Če vaše telo ne ozdravi, če je vaša pot takšna, da še naprej živite s križem – sprejmite to! Sprejmite svoj križ in bodite nori od veselja, saj si ne predstavljate, pod kakšno Božjo milostjo ste in kakšna velika dela Boga še namerava storiti po vašem križu. Ali se zavedate, da si s križem lahko zaslužite nebesa že na zemlji?

Da lahko rešite sebe in svojo družino?

In zato se zahvalite za svoj križ, z veseljem ga sprejmite in sledite Kristusu. In ne, ne boste umrli, ampak boste živeli in pripovedovali o Gospodovih delih!

---

Vir: Žena vrsna

Foto: Unsplash

Prev. in prir.: MG

Obj.: MG