Moč ponižnosti in mir, ki ga ta prinaša

Objavljeno: 26. 10. 2023

<strong>Moč ponižnosti</strong> in <em>mir, ki ga ta prinaša</em>

Če je najdba resničnega miru v duši nekaj, kar si nekdo želi – in to bi si morali želeti, saj je nedvomno predpogoj za učinkovito molitev -, potem se moramo vprašati, kaj je tisto, kar nam bo omogočilo ta mir doseči.

Poglejmo v Sveto pismo

Ko iščemo smernice v Svetem pismu, ne moremo nikoli zgrešiti, če se ozremo po besedah, ki jih je izrekel sam Jezus.

Tako v Matejevem evangeliju beremo:

Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam. (Mt 11,29)

Dobro se je vprašati: “Kako nas lahko krotkost in ponižnost pripeljeta do tega, da najdemo počitek za svoje duše?” Ogovor je tesno povezan s sodobnim napačnim razumevanjem besede ponižnost.

Kaj je ponižnost?

Dolgo časa nam je beseda ponižnost zbujala podobo sramežljivega, nevsiljivega upokojenca, nekoga, ki je sicer veljal za prijetno družbo, vendar se ni imel za sposobnega doseči veliko v življenju. Ponižnost je značajska lastnost, za katero se zdi, da ni primerna za doseganje velikih ciljev na tem svetu, predvsem pa ne za pridobitev miru v naši duši. Pravijo nam, da potrebujemo močno voljo, poslušno prizadevanje in agresiven pristop k doseganju tega, po čemer hrepenimo tukaj in zdaj. Toda ravno tu nam naše napačno razumevanje pravega pomena ponižnosti povzroča težave.

V svetopisemskem kontekstu bi bila boljša definicija besede ponižnost resnica. Globlje kot razumemo svoj resnični odnos do Stvarnika, bolj bo vsak od nas razumel, da je naše resnično stanje pred Bogom popolna odvisnost. Resnica je, da smo bi odvisna bitja, da živimo, dihamo in obstajamo samo po Božji milosti. Pavel je to zelo jasno povedal, ko je govoril najbolj učenim ljudem svojega časa, filozofom in stoikom iz Aten, ki jim je spregovoril v Apostolskih delih:

Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo. Ali kakor so povedali nekateri od vaših pesnikov:

›… saj smo po rodu iz njega.‹ (Apd 17,28)

Pavel svojim poslušalcem in nam jasno pove, da je naš obstoj in ohranjanje življenja posledica stalnega Božjega daru.

Ponižnost pomeni poznati resnico o sebi

Toda resnična ponižnost in priznanje našega stanja pred Bogom morata presegati to razumevanje. Sprejeti moramo resničnost, da so tudi naši osebni dosežki v življenju, vse stvari, za katere menimo, da smo jih dosegli, da smo prišli do sedanjega stanja, kar dojemamo kot svoja osebna prizadevanja, prav tako darila od Boga, ki vidi vse, kar smo v življenju kdaj imeli.

Sodobno uho to težko sprejme, saj si pogosto želimo čutiti vsaj malo ponosa ali zadovoljstva zaradi stvari, ki smo jih dosegli. Toda resnica je, da so tudi naša največja prizadevanja prav tako Božji darovi. In šele z zavestjo, da je Bog za nas storil to, kar smo storili mi, bomo začeli živeti z mirom v svoji duši:

Gospod, ti nam pripravljaš mir,

kajti vse, kar se je z nami zgodilo, si nam ti naredil. (Iz 26,12)

Kako ponižnost prinaša tudi duševni mir

Zakaj je prepoznavanje Božje previdnosti za nas tako pomembno, še posebej, če hrepenimo po tem, da bi našli globok notranji mir in bivali v njem? Odgovor je povsem preprost. Mir bomo našli šele, ko bomo spoznali, da naša preteklost, naše trenutne okoliščine in, kar je najpomembneje, naša prihodnost niso odvisne od nas. Vse je v Božjih rokah.

Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu. (Flp 4,19)

Tukaj je zelo pomembno opozoriti, da ta verz ne pravi, da bi moral Bog zagotoviti vse, kar si želimo, ampak da bo zagotovil vse, kar potrebujemo. To vključuje preizkušnje in nekatere težke situacije v našem življenju. Tudi te je Bog namenil v naše dobro.

Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo. (Jak 1,2-4)

Sprejeti Boga kot vir naših blagoslovov

Če lahko sprejmemo dejstvo, da je Bog vir naših blagoslovov in avtor naše življenjske zgodbe, nam to zagotovo prinese večji mir. Če smo ljudje molitve in če iskreno iščemo izpolnitev Božje volje v svojem življenju, potem si lahko oddahnemo z zavedanjem, da res vse v našem življenju deluje v naše dobro (prim. Rim 8,28). To se ne dogaja zaradi nečesa, kar smo storili sami, ali nečesa, kar smo si zaslužili, temveč zato, ker se je Bog v svoji božanskosti odločil blagosloviti naše življenje.