17. november: Noetov in Lotov čas

Nič ni tako bežno kakor čas. Tudi pokvarjena ura ne more ustaviti časa. Če želimo ali ne, času se moramo vdati, tudi poslednjemu, ki pa ga ne želimo priznati, ker nočemo vanj verjeti.

Niti dober ne slab človek ne more ubežati poslednjemu času, po njem se moramo ravnati, kajti poslednji čas se ne bo ravnal po nas.

Poslednji čas nima nič opraviti z zastraševanjem, ampak je preprosto čas, ki bo prišel. Ne vem, čemu se ljudje bojimo poslednjega časa, kajti vsakemu, ki ima poravnan odnos z Bogom, obljublja prehod v novi čas, v nebeško večnost.

V obdobju prehoda poslednjega časa bo človeštvo pretreseno z vojnami in naravnimi katastrofami, z brezbožnostjo in krivimi preroki, da se bo ločilo zrno od plevela.

Tudi v Noetovem času je obstajal poslednji čas, ravno tako je v času Sodome in Gomore obstajal poslednji čas. Vendar oba poslednja časa, Noetov in Lotov, sta imela nekaj skupnega: ljudje niso verjeli v poslednji čas – tako kot tudi danes ne verjamejo.

Noe je s težavo spravil lastno družino v barko, kajti v barki so morali biti že sedem dni pred prvo kapljo dežja. Noetu sploh ni bilo preprosto svoji ženi in svojim trem sinovom Semu, Hamu in Jafetu in njihovim ženam pojasniti, kaj se dogaja, kajti dokazov za svojo teorijo o potopu v rokah ni imel. Tudi danes je tako! Jezus pravi v Matejevem evangeliju 24,37-38: “Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel …”

Dobro si lahko predstavljam, kako se je Noetova družina razburjala, zakaj morajo biti tako drugačni kot oni vsi tam zunaj. Vendar Noe se je obrnil samo na Boga in ne na svet zunaj. Zato se ne smemo primerjati s svetom, ampak delati to, kar od nas zahteva Bog.

Ne vem več, ali tudi danes živimo v Noetovem času ali se nahajamo bolj v času Sodome in Gomore? Ni nam treba biti posebno kreposten, da bi uvideli, da perverznost presega meje. Če se perverznost razglaša za normalno in če tistega, ki perverzno označi za perverzno, postavijo pred sodišče, potem smo natanko v Sodomi in Gomori, takrat ko so napadli Lota in ga obdolžili kršitve mestnega miru, ker je želel svoje obiskovalce zaščititi pred perverznim zalezovanjem.

Ko so bili na begu, se je Lotova žena ozrla. Tega ni naredila iz radovednosti, da bi videla dimne oblake Sodome in Gomore, ampak je bila v njej še nezavedna želja po starem svetu, kjer je bilo vse dovoljeno. Čeprav bi moral Lot v Sodomi in Gomori oznanjati Abrahamovega Boga, je postal eden tistih, ki se je rešil po Abrahamovem intenzivnem posredovanju. Lotovo življenje v Sodomi in Gomori je obviselo v njegovi duši.

Sedaj pa je na nas, ali Bogu verjamemo ali ne, in ali se pustimo rešiti kakor Noe in Lot.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: MG