27. november: Dva novčiča

Uboga vdova nam razodene pomembne resnice o (našem) življenju.

Velikokrat smo sužnji pozunanjenosti, še posebej v času televizije in drugih (socialnih) medijev, ki lahko »naredijo« nekoga pomembnega, mogočnega, vplivnega, a v resnici ni. Lahko pa mediji nekoga tudi »očrnijo« in ustvarijo medijski linč, če ima npr. drugačna sporočila za življenje, ki jim niso všeč. Če kdo živi in se »hrani« od teh zunanjih in površinskih stvari, ostaja daleč od resničnosti srca.

Kristus nas prav po zgodbi o ubogi vdovi vabi, da gremo na pot v srce. Jezus je opazoval in videl, da so mnogi bogataši dali veliko v tempeljsko zakladnico. Ne zanika njihov delež, a dali so od svojega preobilja. Pomembnejša je bila drža uboge vdove, ki ni dala veliko, a je dala od svojega uboštva. Kako pomembno je, s kakšnim namenom kdo da!

Bog nas vedno vabi, da mu darujemo iz ljubezni in iz vsega srca. Prav v srcu je človek povabljen, da se pravilno odloči – z Božjo pomočjo. To pa je mogoče, če je v nas globoko zaupanje v Boga. To je laže storiti, če smo že doživeli Božjo dobroto in ljubezen v življenju. Prav zaupanje v Boga je vedno tudi »nagrajeno«.

Marsikdaj pa je težko zaupati v Boga. To izkušamo prav vsi, še posebej, če se nam zgodijo hude in boleče stvari, kot je smrt drage osebe, dolgo trpljenje in preizkušnje različnih vrst. Razumsko ne vemo, zakaj so se morale nekatere stvari zgoditi, kaj nam Gospod želi z njimi sporočiti. Čutimo pa v srcu, da prav po posebnih dogodkih in osebnih preizkušnjah vsi zorimo za Boga.

Ta mesec končujemo cerkveno leto, ki je priložnost, da opravimo duhovno bilanco tega leta. Ob vdovi si lahko odgovorimo, kakšno je bilo zaupanje v Boga letos. Se je morda poglobilo? Si upam, ali vsaj želim z Božjo pomočjo da(rova)ti vse, kar imam, Bogu v prijetno daritev?

Naj nam Gospod pomaga, da se bomo lažje odzvali in ubogim odprli svoje srce in roke.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN