12. december: Izgubljena ovca, skrb za male

Objavljeno: 11. 12. 2023

|

12. december: <em>Izgubljena ovca, skrb za male</em>

Izgubljena ovca, skrb za male

 

Jezus nam z današnjo priliko o izgubljeni ovci, želi povedati, da nobene ovce ne smemo imeti za izgubljeno. Zanj je pomembna vsaka ovca, še posebej tista, ki je odrinjena in zapuščena. Bog ljubi in išče vsakega posebej, ne pozna besede »zavreči« človeka, saj pooseblja ljubezen in usmiljenje

Gospodova čreda je vedno na poti. Pastirja najdemo tam, kjer je izgubljena ovca, zato je treba Gospoda iskati tam, kjer nas On želi srečati, ne pa tam, kjer mi mislimo, da ga bomo našli. Znova sestaviti čredo je mogoče le tako, da sledimo poti, ki jo je začrtalo pastirjevo usmiljenje.

O priliki o izgubljeni ovci bi morali večkrat razmišljati, saj je v krščanski skupnosti vedno kdo, ki manjka, ki je odšel in za seboj pustil prazen prostor. Včasih nas to vodi v obup in prepričanje, da gre za neizogibno izgubo, bolezen, ki se je ne da pozdraviti, vendar s tem tvegamo, da se zapremo v stajo, kjer ni vonja po ovcah, ampak smrdi po zatohlem, po zaprtosti.

»Kristjani se ne smemo zapirati, saj bomo smrdeli po zatohlem. Moramo iti ven. Do tega zapiranja vase, v majhno skupnost, župnijo prihaja, ko nimamo misijonarskega zagona, ki nas vodi v srečevanje z drugimi. Z Jezusovega vidika dokončno izgubljene ovce ne obstajajo. To moramo dobro razumeti. Za Boga ni nihče dokončno izgubljen. Vse do zadnjega trenutka nas Bog išče. Z Jezusovega vidika nobena ovca ni dokončno izgubljena, ampak so vse ovce, ki jih je potrebno najti.«

Vse to nas vabi, da hodimo po poti bratstva. Nobena razdalja ni predaleč za pastirja in nobena čreda se ne more odpovedati bratu. Najti izgubljenega pomeni veselje tako za pastirja kot za Boga, prav tako pa tudi za celotno čredo. Usmiljenje do grešnikov je način delovanja Boga in temu usmiljenju ostaja popolnoma zvest na vsakem koraku.



Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Canva

Obj.: NN

Povej naprej.