Papež Frančišek o puščavi in tišini, ki sta kraja poslušanja, molitve in kjer se pazi na srce

Objavljeno: 11. 12. 2023

|

Papež Frančišek <strong>o puščavi in tišini,</strong> ki sta kraja <em>poslušanja, molitve in kjer se pazi na srce</em>
»Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to drugo adventno nedeljo nam evangelij govori o Janezu Krstniku, Jezusovemu predhodniku (prim. Mr 1,1-8) in ga opiše kot »glas vpijočega v puščavi« (v. 3). Puščava, prazen kraj, kjer ni sporočanja in glas, sredstvo za govorjenje, se zdita dve nasprotujoči si podobi, a v Krstniku se združita.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 2. adventno nedeljo.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Puščava. Janez tam pridiga, v okolici reke Jordan, blizu točke, kjer je njegovo ljudstvo pred mnogimi stoletji vstopilo v obljubljeno deželo (prim. Joz 3,1-17). S tem, kar je počel, je, kot bi rekel: da bomo prisluhnili Bogu, se je potrebno vrniti v kraj, po katerem je On štirideset let spremljal, varoval in vzgajal svoje ljudstvo, torej v puščavo. To je kraj tišine in bistvenega, kjer si ne moremo dovoliti, da bi se zadržali pri nekoristnih stvareh, ampak se je potrebno osredotočiti na to, kar je nujno za življenje.

To je klic, ki je vedno aktualen. Za napredovanje po poti življenja, se je potrebno sleči tega, »kar je več«, saj živeti dobro, ne pomeni napolniti se z nekoristnimi stvarmi, temveč osvoboditi se odvečnega, da bi kopali v notranjost samega sebe, da bi razbrali to, kar je pred Bogom res pomembno. Samo če preko tišine in preko molitve naredimo prostor Jezusu, ki je Očetova Beseda, se bomo znali osvoboditi onesnaženja praznih besed in čenč. Tišina in treznost pri uporabi besed, pri uporabi stvari, treznost pri uporabi medijev in družabnih omrežij, nista samo pobožno opravilo ali kreposti, ampak bistveni sestavini krščanskega življenja.

Preidimo k drugi podobi, glasu. Puščava in glas. On je orodje, s katerim izražamo to, kar mislimo in nosimo v srcu. Razumemo torej, da je zelo povezano s tišino, ker izraža to, kar zori znotraj, poslušanje tega, kar Sveti Duh svetuje. Bratje in sestre, če ne znamo molčati, je malo verjetno, da imamo kaj dobrega za povedati, saj bolj ko je tišina pozorna, močnejša je beseda. Pri Janezu Krstniku je ta glas vezan na pristnost njegove izkušnje in na jasnost njegovega srca.

Lahko se vprašamo: kakšno mesto ima med tekom mojih dni tišina? Gre za prazno tišino, morda celo neznosno, ali gre za kraj poslušanja, molitve, kjer se pazi na srce? Moje življenje je trezno ali pa je polno odvečnih stvari? Tudi če bi to pomenilo iti proti toku, poudarjajmo tišino, treznost in poslušanje.

Marija, Devica tišine, naj nam pomaga vzljubiti puščavo, da bomo postali verodostojni glasovi, ki oznanjajo njenega Sina, ki prihaja.


Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: NN

Povej naprej.