O Velikem šmarnu

Marijino vnebovzetje, praznik, ki ga katoliška Cerkev obeležuje 15. avgusta, je največji Marijin praznik. Obenem je tudi zapovedan praznik, to je dan, ko se katoliki udeležijo svete maše in pristopijo k svetemu obhajilu. Praznik imenujemo tudi “veliki šmaren”. Izraz “šmaren” izhaja iz starega slovenskega izraza za Marijo, “Šmarna.” “Veliki” pa se nanaša na pomembnost in veličino tega praznika v primerjavi z “malim šmarnom,” kar je ljudsko poimenovanje za praznik Marijinega rojstva, ki ga praznujemo 8. septembra.

Tako “veliki šmaren” predstavlja enega najpomembnejših Marijinih praznikov v letu. To ime poudarja veličastnost dogodka, ko je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa, in njegovo posebno mesto v katoliški liturgiji in tradiciji.

Ta dan se praznuje v čast verovanja, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa ob koncu svojega zemeljskega življenja.

Zgodovina in dogma

Čeprav se praznik praznuje že od zgodnjega krščanstva, je dogma o Marijinem vnebovzetju uradno razglašena šele leta 1950. Papež Pij XII. je takrat s svojo apostolsko konstitucijo “Munificentissimus Deus” razglasil, da je vnebovzetje Marije dogma katoliške vere. To pomeni, da je verovanje v Marijino vnebovzetje uradni del katoliškega nauka in ga kot takega prevzamejo vsi katoličani.

Romanje in verska aktivnost na Veliki šmaren

Praznik Marijinega vnebovzetja je priložnost za številne romarske aktivnosti, ki so del globoke duhovne tradicije:

1. Obisk Marijinih svetišč: Mnogi verniki na ta dan obiščejo znana Marijina svetišča, kot so Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Zaplaz v Sloveniji, Lurd v Franciji ali Fatima na Portugalskem. Obisk svetišča lahko vključuje molitve, sveto mašo in prižiganje sveč.
2. Procesije: V nekaterih krajih organizirajo procesije, kjer verniki nosijo Marijin kip po ulicah, spremljajoč ga z molitvami in pesmimi. To je priložnost za javno izkazovanje vere in pobožnosti.
3. Duhovne vaje in premišljevanja: Na praznik je priporočljivo vzeti si čas za osebno molitev in premišljevanje o Marijini vlogi v zgodovini odrešenja. Verniki lahko berejo odlomke iz Svetega pisma in meditacije, povezane z Marijo.
4. Sodelovanje pri sveti maši: Udeležba pri sveti maši je osrednji del praznovanja. Maša v čast presveti devici Mariji pogosto vključuje posebne hvalnice in molitve ter litanije matere Božje.

Marijino vnebovzetje je torej priložnost za poglobitev vere in izkazovanje čaščenja Mariji, ki je v katoliškem izročilu spoštovana kot mati Boga in kraljica nebes.

foto: PixaBay

pripravila: Neža Novak