Sobota, 7. december 2024: Žetev

Žetev

Jezus nas danes vabi v svojo skrb za žetev, da tudi mi zahrepenimo po sodelovanju v Jezusovem poslanstvu, da se vera razširi med vse ljudi. Naša vera je namreč podarjanje samega sebe bližnjim. V tem je ljubezen, srce naše vere in srce Svete Trojice.

Vabi nas, da bi tudi po nas lahko ozdravljal ta svet obsedenosti s strahom zase in posledične nasilnosti do vsega, kar nam pride pod roke. Najprej do lastnih otrok: številnim že v materah preprečimo prihod med nas. Potem pa še večno dobičkonosno nasilje gospodarjev vojne, ki jih strah zase, slepa sla po oblasti in denarju, najbolj kruto razčlovečuje.

Zlo ni biti ubit, zlo je načrtno ubijati. Četudi s pomočjo zdravil, hrane, virusov, genskega spreminjanja in raznih strupov, ki se danes pojavljajo skoraj v vsem kar oblečemo in pojemo. Zanimivo, da imajo številni računalniško-medijski mogotci svoje preogromne dobičke vložene prav v te panoge.

Prosimo za vse kristjane, da v srcih krščenih oživi misijonarski duh. Še posebej v mladih fantih in dekletih, da bodo želeli in hoteli biti tudi sami luč evangelija, ki priteguje ljudi v Kristusovo ljubezen. Zemlja je lahko prostor skupnega življenja Božjih sinov in hčera, ki se učijo biti drug drugemu bratje in sestre. To je Božja volja za nas tudi danes.

Lahko pa naredimo iz stvarstva umazano klavnico medsebojnega tekmovanja in neskončnega nasilja kateremu podleže tudi stvarstvo. Če zboli naše srce, zboli vse stvarstvo. Gospod ozdravi nas. Odpri nam oči, da spoznamo svojo bolezen.

Jezusove besede res izrazijo njegovo ljubečo skrb za množice, a so tudi spodbudne. Še več: njegova skrb je podprta z dejanji; k sebi je poimensko poklical dvanajst učencev in jih kot apostole poslal delat dela, ki jih je sam opravljal. Preko poklicanih in poslanih je poskrbel za slehernega, ki je bil odprt za veselo oznanilo. In to počne še danes. In kakor je obljubil, bo z nami do konca sveta. Morda le ne na način naših predstav.

Prav je, da obudimo zaupanje v Božjo obljubo, da bo tudi za naprej Gospod poslal delavcev na svojo žetev. Morda ne po naših pričakovanjih, a zagotovo nihče, ki ostaja odprt za veselo oznanilo evangelija in Božje delovanje v zakramentih, ne bo ostal praznih rok. Jezus je računal na dvanajst poslanih, pa je imel v mislih oznanjevanje do skrajnih mej sveta. V kolikor bi kdaj dopustil, da število mašnikov pri nas pade zgolj na dvanajst, še vedno ne bi smel biti problem. Kaj pa je mala Slovenija proti širnemu svetu?

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak