BESEDA STAREJŠIM, INVALIDOM, BOLNIM IN NE SAMO NJIM maj – veliki traven 2025

BESEDA STAREJŠIM, INVALIDOM, BOLNIM
IN NE SAMO NJIM maj ̶ veliki traven 2025
Dragi romarji upanja, bralci Besede!
Prepričan sem, da ste kljub letom, bolezni in drugim nevšečnostim globoko doživeli velikonočne praznike. Velikonočni čas je najpomembnejše obdobje v cerkvenem letu in traja 50 dni, od velike noči vse tja do binkošti. Ta čas nas vabi k veselju in slavljenju Gospodovega vstajenja.
Deset dni po veliki noči smo s praznikom sv. Jožefa delavca vstopili v Marijin mesec maj. Spomnim vas na 12. maj, ko bo god sv. Leopolda Mandića. Je vzor spovednikov in molivcev za edinost kristjanov. V Rimu so na praznik Lurške Matere Božje, 11. 2. 2020, razglasili sv. Leopolda Mandića (1866-1942) tudi za zavetnika bolnikov z rakom. Sam je doživel osebno izkušnjo nemoči ob tej težki bolezni, zato se mu z velikim zaupanjem priporočamo. Imeti zavetnika pomeni, imeti nekoga, ki mu lahko zaupaš svoje misli, strahove in bolečine. Pomeni čutiti njegovo bližino in nežnost do najbolj ranljivih. Sv. Leopold tudi danes ponavlja bolnikom to, kar je rad govoril svojim spovédancem: »Veruj! Bog je zdravnik in zdravilo.« Hvaležni smo, da se darujejo že v vseh škofijah vsak mesec sv. maše za bolnike z rakom in njihove svojce.
Dan kasneje, 13. maja, obhajamo Fatimsko Mater Božjo in 24. maja še Marijo, Pomočnico kristjanov, ki jo poimenujemo kar z vzklikom – »Marija, Pomagaj!« Proti koncu meseca pa bo še Gospodov vnebohod in Obiskanje Device Marije.
Sicer pa je mesec maj, mesec Šmarnic. Letos mineva 170 let, kar so na Slovenskem nastajale prve šmarnice in z njimi tudi različne Marijine pesmi, pobožnosti, kapelice. Šmarnično branje za odrasle se letos na Marijo obrača ob 400-letnici ustanovitve misijonske družbe – lazaristov. Posvečene so duhovnosti in karizmi sv. Vincencija Pavelskega. Naj nas Vincencijeva priprošnja navdihuje, spodbuja in nam pomaga tudi na našem življenjskem romanju. Šmarnice za otroke so delo s. Rebeke Kenda in nosijo naslov »Večerni pogovori z Marijo«.
Vabim vas, da se v upanju približujmo Mariji romarici. Vse vas blagoslavljam in pozdravljam.
Miro Šlibar, bolniški duhovnik
SVETO LETO – LETO UPANJA
V naslednji rubriki bom iz papeževe Bule z naslovom Upanje ne osramoti, zapisal nekatere misli, ki so nam v spodbudo.
»Sveto leto 2025 je nadaljevanje prejšnjih milostnih dogodkov. Ob zadnjem rednem svetem letu smo prestopili prag dva tisoč let od rojstva Jezusa Kristusa. Pozneje sem 13. marca leta 2015 napovedal izredno sveto leto z namenom, da bi pokazal in omogočil srečanje z Božjim »Obličjem usmiljenja«, ki je osrednje oznanilo evangelija za vsakega človeka v vseh časih. Sedaj je napočil čas za sveto leto, v katerem moremo še bolj odpreti sveta vrata, da bomo ponudili živo doživetje Božje ljubezni, ki v srcu prebuja zanesljivo upanje odrešenja v Kristusu. Istočasno bo to leto usmerjalo pot proti drugi temeljni obletnici za vse kristjane. Leta 2033 bomo namreč obhajali dva tisoč let odrešenja, ki je bilo uresničeno po trpljenju, smrti in vstajenju Gospoda Jezusa. Na ta način je pred nami pot, ki jo zaznamujejo velike etape, v katerih Božja milost hodi pred ljudstvom in ga spremlja na poti goreče vere, dejavne ljubezni in vztrajnega upanja (prim. 1 Tes 1,3)
(Bula o napovedi rednega svetega leta, 6, str. 12).
MOLITVENI NAMENI SVETEGA OČETA, zaupani njegovi svetovni mreži molitve za leto 2025
Apostolat molitve že od vsega začetka, danes pa kot Papeževa svetovna mreža molitve, ki se posebej hrani z nameni, ki jih predlaga Sveti oče, ohranja in širi pobožnost Srcu Jezusovemu. Vabim vas, da se ji vsi, zlasti starejši in bolni, pridružite v čim večjem številu.
Molitveni namen za mesec maj 2025: ZA DELOVNE POGOJE.
Molímo, da bi bil vsakdo izpolnjen v delu, ki ga opravlja, da bi družine ohranile svoje dostojanstvo in da bi družba postajala bolj človeška.
DUHOVNO SPREMLJANJE V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI ORMOŽ, p. Drago Avsenak KR, 041 713 419
V predhodnici psihiatrične bolnišnice, splošni bolnišnici Ormož, so za duhovno oskrbo od konca 19. stoletja do leta 1954 skrbele križniške sestre. Okoli leta 1990 so v bolnišnici uredili kapelico Sv. Križa. To je bila prva v slovenskih bolnišnicah. Tu je občasno sv. maša v ponedeljkih ob 17. uri. Bolj redni obiskovalci kapele in željo po duhovniku, imajo verniki iz Prekmurja. Duhovnik prihaja v bolnišnico na željo bolnikov.
ZGODBA ZA DUŠO, Božo Rustja
DA NE POZABIM NAJVAŽNEJŠEGA
Pred izložbo trgovine z nabožnimi predmeti je stal sedemletni deček in pozorno ogledoval sliko Jezusa na križu. Pristopilo je dekle. Tudi njo je slika pritegnila, vendar je le malo razumela, kaj predstavlja. V dnu srca jo je ta njena nevednost pravzaprav že dolgo vznemirjala, a ni našla prave priložnost, da bi se o veri poučila. »Tegale fantiča brez sramu lahko malo povprašam,« si je mislila in ga ogovorila: »Ali ti veš, kaj predstavlja ta slika?«
»Seveda vem,« je odvrnil otrok: »Ta, ki visi na križu, je Jezus. To je tisti, ki se je čisto reven rodil v hlevu. Potem je naredil veliko dobrega, tudi dosti čudežev, toda po nedolžnem so ga obsodili na smrt in pribili na križ. To so rimski vojaki, ki so to izvršili. Ta, ki stoji tukaj in joka, pa je Marija, njegova Mati.«
Dekle je še zamišljeno zrlo v sliko, fantič pa je šel naprej svojo pot. Nenadoma pa se je obrnil, pritekel nazaj k dekletu in rekel: »Najvažnejšo stvar sem pozabil povedati. Jezus je potem vstal od mrtvih!«
(Božo Rustja, Zgodbe za post in veliko noč, 138)
MOLITEV ZA PAPEŽA FRANČIŠKA
O Bog, nesmrtni pastir duš,
poglej na molitve svojega ljudstva
in daj, da bo tvoj služabnik papež Frančišek,
ki je z ljubeznijo vodil tvojo Cerkev,
skupaj s čredo, ki mu je zaupana v varstvo,
po tvojem usmiljenju prejel plačilo zvestega oskrbnika.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha,
en Bog na veke vekov. Amen.
Rimski misal (2011), Molitve za mrtve – Za papeža (str. 1403)
ZA HUMOR, Marjan Bunič
POROKA. Niko sreča prijatelja: »Sijajno izgledaš! Že na prvi pogled se vidi, da si poročen: sveže oprana srajca, lepo zlikane hlače!« – »Ja, ja,« odvrne prijatelj, »prati in likati me je žena najprej naučila.«
NAKLUČJE. Mama pripoveduje malemu Jurčku, da se je ona rodila na Jesenicah, očka pa v Trbovljah. »Jaz sem se pa rodil v Ljubljani, »reče Jurček. »Je pa res čudno, da smo se mi trije znašli skupaj!«
LOGIKA. »Očka, ali imaš dober spomin za obraze?« vpraša sinko. »Odlčno si jih zapomnim,« se pohvali oče. »Potem pa je vse v redu. Pravkar sem razbil tvoje ogledalo, pa sem se bal, da se ne boš znal obriti.«
PARLAMENT. Jurček gre z očetom mimo parlamenta in hoče vedeti: «Ati, zakaj je okoli te stavbe širok pas travnika?« Oče odvrne: »Da ne žvenketa tako glasno, ko mečejo denar skozi okno!«
PRIPOROČAMO
*Za pogovor z duhovnikom o čemer koli lahko pokličete vsak torek, od 10. do 12. ure, na telefon 051 245 255.
* Kateheza za bolnike na radiu Ognjišče bo 17. maja.
* ROMANJE V LURD za bolnike, invalide, pomočnike in romarje bo od od 17. do 23. julija s prilagojenim avtobusom in od 18. do 22. julija 2025, z letalom. Vsakoletnemu romanju UNITALSI iz Italije (Gorica), se bomo pridružili že sedemnajstič. Z nami bo ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar.
Pokličite: MIRO ŠLIBAR, bolnišnični duhovnik: 031 613 378
……………………………………………………………………………………………………………………………..
Miro Šlibar, Ulica Emila Adamiča 60, 1356 Dobrova, GSM 031 613 378, [email protected]; www.miro-slibar
foto: Canva
obj.: NN




