Kako otroku pomagamo k doživetemu prvemu svetemu obhajilu

Pri prvem svetem obhajilu otrok prvikrat prejme sveto evharistijo, Jezusovo telo, pod podobo kruha. Vsa priprava naj bo tako usmerjena, da bo otrok čim bolje razumel, kaj se v tem trenutku dogaja in se v svojem srcu odprl za srečanje z Jezusom, da go poglobil osebni odnos z Njim.

Priprava v župniji

Otroci se na ta dogodek pripravljajo na župniji, vsaj toliko ali še bolj pa je pomembna priprava doma. Na župniji se praktično celotno veroučno leto pripravljajo na prejem Jezusa. Nenadomestljivo je redno obiskovanje nedeljskih maš. Poleg tega se udeležijo duhovnega vikenda, starši pa posebnega srečanja. Pred prvim obhajilom se pripravljajo najprej na spoved in v zakramentu sprave očistijo svoja srca vseh grehov. Običajno je na župniji pred prvim obhajilom tudi devetdnevnica ali tridnevnica za celotno župnijsko občestvo.

Priprava v družini

Družinska priprava na ta prazničen dan pa je pravzaprav osnova za župnijsko. Otrok vidi v tem dogodku vekaj velikega in dragocenega, predvsem če vidi svoje starše, s kakšnim spoštovanjem pristopajo k obhajilu in koliko jim to pomeni. Vemo, da besede mičejo, a zgledi vlečejo. Starši dajo največji pečat prvemu obhajilu tako, da se tudi sami vključijo v pripravo. To pomeni, da gredo sami k spovedi in se udeležujejo nekajdnevne priprave v župniji.

Poleg tega lahko kot duhovni voditelji v družini vsak večer v molitev vključijo še prvoobhajanca, da bi se v srcu zares čim bolj odprl in povezal z Jezusom in da bi On vedno ostal v njegovem srcu.

Nekaj predlogov

Še druge stvari so, ki bodo otrokom gotovo ostale v dragocenem spominu na prvo obhajilo. Lahko jih na primer povabimo k skupni peki hlebčkov kruha. Med katoliškimi založbami pobrskajmo za kakšno otroško knjigo, ki govori o evharistiji in jo z njimi preberimo. Zelo pomenljivo je tudi, če poiščemo otrokovo krstno svečo in jo ob primernem trenutku prižgemo. Z zanimanjem bodo prisluhnili, če jim pripovedujemo o svojem prvem svetem obhajilu. Povemo jim lahko vse, česar se spominjamo. Kako smo praznovali, koga se spomnimo, kakšno darilo smo morda prejeli … Morda najdemo celo kakšno fotografijo.

Obhajilo je znamenje edinosti

Na samem praznovanju bomo morda srečali sorodnike, ki jih že daljši čas nismo videli. Glede na to, da je obhajilo zakrament edinosti, je to enkratna priložnost, da se spet povežemo. Še posebej, če nas bremeni kaj iz preteklosti, naredimo prvi korak in pristopimo s prijazno besedo, morda tudi s prošnjo za odpuščanje. Naj bo ta edinost vidna tudi med nami, kot najlepši sad edinosti z Bogom.

V dneh po prvem svetem obhajilu pa ne pozabimo na ta krasen dar in pojdimo z otrokom večkrat k sv. maši. V tem času nas v cerkev vabi tudi šmarnična pobožnost. Omogočimo otroku, da uživa v resnični Jezusovi navzočnosti!

Foto: wikimedia commons

Obj.: L. M.