Sreda, 4. junij 2025: Dokler sem bil med njimi sem jih varoval

Dokler sem bil med njimi sem jih varoval

Jezus se na pragu hudega trpljenja pogovarja z Očetom in kliče blagoslov na svoje učence. Sklicuje se na svoje ime, ki ga je prejel od Očeta (Ješua – Gospod rešuje!).

Kdor želi biti Jezusov učenec, mora na nek način logiko sveta pustiti “zunaj”. Zato Jezusove učence “svet” – pravzaprav “vladar tega sveta”, to je hudič, in vsi, ki so z njim – sovraži. Zato se dogajajo še danes velika preganjanja. Ker so sicer od sveta, a vendar ne več zedinjeni s to pozunanjenostjo.

Jezus se zaveda, da se pripravljajo dnevi, ko bodo učenci zapuščeni in se bodo razbežali. Očeta tako tudi prosi, da jih obvaruje hudega. In dejansko se apostoli po prestanem trpljenju spet srečajo, zedinijo (apostol Tomaž sicer nekoliko kasneje, a vendarle).

Morda nam izrazi v tej Jezusovi molitvi delujejo nekoliko nerazumljivo, a nemogoče jih je razumeti brez pomoči Svetega Duha.

Jezus prosi zanje – tudi za nas -, da bi bili posvečeni v resnici. Jezus sam je pot, resnica in življenje. Jezus jim je izročil svoj nauk, ki je resnica, saj je oznanjal to, kar mu je naročal Oče. Sedaj prosi, da bi učenci ostali zvesti v tem, da bi to besedo zares sprejeli z vsem srcem.

Jezus svoje učence, ki niso več eno s svetom, spet pošilja v svet, da bi oznanili veselo novico. Da bi bile lahko verodostojne priče evangelija, morajo biti “posvečeni”. Torej oddeljeni od sveta.

Kot pravi pokojni papež Benedikt XVI.: “Kar je posvečeno, je povzdignjeno v novo območje, s katerim človek ne razpolaga več, a ta izločitev čisto bistveno vključuje hkrati vidik namembnosti ‘za’. Prav zato, ker je ta stvarnost povsem izročena Bogu, je tu za svet, za ljudi, jih zastopa in naj jih posvečuje. Lahko tudi rečemo: izločitev in poslanstvo sestavljata eno samo celoto.” Učenci s(m)o torej deležni Jezusove posvečenosti, imamo delež pri njegovem duhovništvu.

Naj bo ta odlomek tudi izhodišče za premišljevanje in tudi za prošnjo, da obnovi tisto izhodiščno posvečenost, ki smo jo prejeli pri krstu. Naj se krstna milost v nas spet obnovi, postane živa. Prosimo Boga za ta dar.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak