Nedelja, 8. junij 2025: Binkošti

Binkošti

Česa nas bo učil in spominjal Sveti Duh. Vlogo Svetega Duha v svojem življenju si najlažje predstavljam tako, da se spomnim, kje ga srečamo v Svetem pismu Nove zaveze. Kakor je deloval v življenju Svete družine, apostolov in prvih kristjanov, želi delovati tudi danes. Poglejmo, kje ga najdemo.

Sveti Duh je duh življenja. Spominja nas, da je življenje, ki smo ga prejeli božji dar. On sam je bil ‘zraven’, ko nas je Bog Stvarnik poklical v življenje in z nami ima načrt. Spominja nas na ta dar življenja, na to, da smo do Boga odgovorni, kako bomo življenje izpolnili. Spominja nas, da smo odgovorni do življenja drugih, kajti vsako človeško življenje, še več, vse kar živi, je nastalo po Svetem Duhu.

Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Po Jezusu in v Svetem Duhu smo med seboj ljubljeni božji sinovi in hčere, bratje in sestre med seboj. Tako hitro pozabimo, da smo vsi ena sam družina. Sveti Duh nas neprestano spominja, da mi je brat in sestra čisto vsak človek, da sem do njega odgovoren in da na to ne smem pozabiti, ne takrat, ko se bojim, da mi bo prevzel delavno mesto, da me bo prehitel v tej ali oni stvari, da bo kot tujec prišel v naše kraje, da bom zaradi njega imel kaj manj, ker bom moral skrbeti še zanj itd.

Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da se prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu. Vedno se moramo vprašati, ali skušam razumeti drugega in se drugemu dam razumeti. Ali je moj jezik, moja drža tista, ki občestvo gradi ali ga ruši?

Sveti Duh pa ni duh ugajanja, ampak duh resnice. On nas spominja in uči, kaj moramo govoriti.
Spomnimo se na Štefana, ki je poln Svetega Duha rekel: Vidim nebesa odprta … In zato so ga kamnali. Sveti Duh nam naroča, kaj naj govorimo, ne glede na posledice, ne glede na odzive drugih.

Sveti Duh je duh Tolažbe. V zvestobi njemu, bo pogosto on sam edina tolažba. Kajti Bog nas je izbral od sveta in svet nas ne bo sprejel. Duh pa nas bo tolažil.

Naj bo Sveti Duh naš stalni sopotnik!

On, ki nam ga je Oče dal pri krstu, v polnosti pa pri birmi, je v nas in nas uči in spominja vsega, kar nam je povedal Jezus. Česar se Bog spominja, to je. To Božje življenje, ta odnos ljubezni med Očetom in Sinom se stalno pretaka tudi v meni in me dela za ljubljenega Božjega otroka. Bolj kot se zavedam te resnice, bolj kot pustim Svetemu Duhu, da me vodi po tej poti ljubezni, bolj bo Sveti Duh duh tolažbe.

Zato prošnja: Oče, odpiraj naša srca za tolažbo Svetega Duha!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak