Četrtek, 12. junij 2025: Pojdi in se najprej spravi z bratom in šele nato pridi k oltarju …

Pojdi in se najprej spravi z bratom in šele nato pridi k oltarju …

Pot odpuščanja – to je nerazumna ljubezen. Odpuščanje sodi v jedro krščanstva: ljubiti sovražnika in odpuščati. To je enkratno in nerazumljivo. Nemogoča naloga.

Na gospodarskem, političnem in celo na verskem področju odpuščanje ni v modi. Ljubiti ljudi, ker so tako ljubeznivi – to vodi v polom. Bila bi utvara, če bi hoteli trajno ljubiti človeka v imenu neke abstraktne ideje, ideologije, »splošnega blagostanja« ali »v imenu človeštva«.

Sovražnika ljubiti in mu odpuščati, zlo vračati z dobrim – vse to bi res bil nesmisel brez globljega motiva.

Kristijan najde ta motiv v Jezusu; sočloveka ljubi kot človeka zaradi njegovega dostojanstva, veličine in lepote. Toda če je človek zavozil, se zaprl v smrtni krog neprijaznosti, zla, nasilja in sovraštva, išče kristjan izhod pri Jezusu, v njegovem poslanstvu, njegovem življenju in njegovi osebi.

Samo odpuščanje zmore privesti do popolne spremembe v človeškem vedenju. Odpuščanje zahteva pogum, tveganje in ustvarjalno fantazijo. Podaritev odpuščanja je za človeka, ljudstvo ali narod najboljša in najučinkovitejša strategija, da bi živeli v miru in preživeli v svetu, polnem sovraštva.

Ne moremo več prenašati politikov, ki ves dan govoričijo o tem, kar so drugi politiki govoričili včeraj in kar bi spet drugi utegnili govoričiti jutri. Ne moremo več prenašati novinarjev, ki polnijo časopise in televizijske dnevnike z neskončnimi govorancami desničarskih politikov, ki se odzivajo na odgovore levičarskih politikov sredinskim politikom. Ne moremo več prenašati televizijskih pogovornih oddaj, polnih neumnih in nesmiselnih bla bla bla. Strokovnjakov, ki razlagajo vse, ne da bi prišli do kakšnih sklepov. »Vsevedov«, ki se gnetejo na vseh televizijskih programih s svojim pametovanjem, a ga že dogodki naslednjega dne ovržejo. Ne moremo več prenašati pridig brez konca in kraja. Ne moremo več prenašati neskončno dolgih dokumentov, razdeljenih na točke in podtočke, izjav, dnevnih redov, sporočil za javnost.

Če bi bil naš govor da, kadar je da, in ne, kadar je ne, bi nam časa ostalo na pretek in bi ga lahko posvetili reševanju problemov zaposlovanja, sodstva, javnih in socialnih storitev, zdravstva, šolstva, bolnih, ostarelih, revnih.

Jezus, pomagaj nam, da bomo ozdraveli od te kuge čvekanja.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak