Petek, 13. junij 2025: Kdor pogleda ženo s poželenjem že prešuštvuje

Kdor pogleda ženo s poželenjem že prešuštvuje

Vsak naš pogled je lahko tako grešen, da je bolje, da si izderemo oči. Kaj nam želi Jezus s tem povedati?

Poglejmo, kako gleda na prešuštvovanje. Spomnimo se dogodka, ko so mu farizeji in pismouki pripeljali ženo, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju. Po današnjih besedah bi lahko pričakovali, da bo prav takoj ustregel tožiteljem, ki pravijo, da postava take naroča kamnati. On pa se skloni, piše po tleh in pripomni: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Na koncu, ko ostane sam z ženo, ji reče: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

Spomnimo se še drugega dogodka, kjer Jezus farizejem in pismoukom, ki so se imeli za pravične, pove priliko o izgubljenem sinu. Ko mlajši sin po besedah starejšega sina »zapravi denar z vlačugami in uniči očetovo premoženje«, mu on zakolje pitano tele.

Današnji odlomek je torej mogoče prav razumeti le v okviru vsega Jezusovega učenja, sicer je nevarno, da doseže ravno nasprotni učinek. Mislim, da ga je skozi zgodovino krščanstva dejansko dosegel. Kakor smo pozabili pravi namen prilike o izgubljenem sinu, ki je bila namenjena farizejem in pismoukom, tj. »starejšim sinovom«, smo se vedno zgražali nad vsakim prešuštvom in »neolikano« jezo. Tega Jezus ni učil in tega namena nima niti z besedami v današnjem odlomku.

Njegova želja je, da bi poudaril, kako globoko seže povabilo k svetosti. On se ne zadovolji z lepim vedenjem in uglajenim videzom. Ne, on hoče, da je naše srce resnično čisto. Ko torej odpušča prešuštnici, ne pravi, da greh ni problem, ampak opozarja, da smo vsi zaznamovani z grehom. Vsi bi bili slepi in kruljavi, če bi bil Božji namen kaznovati, ne vzgajati. Ker pa nas ljubi, nam odpušča, ne da bi pri tem kaj zmanjšal težo ali resnost greha. Namen njegovega odpuščanja pa je pri nas doseči pristno, resnično spreobrnjenje srca, ki se zave svojega greha in poslej globoko iz vsega srca, s pomočjo Svetega Duha, ravna drugače. Naša naloga torej ni skrbeti za še lepši videz, ampak za globoko spoznanje lastnih grešnih nagnjenj.

Njegovo oznanilo ni namenjeno očitanju, ampak globokemu sočutju. Je povabilo k spreobrnjenju, ki ni nikoli dokončano. Vsekakor s svojo držo jasno kaže, da si ne želi lepega videza, niti potlačevanja naših grehov. Hoče svobodne ljudi, zaveda se naše nemoči, prav zato pa je tukaj. Priznajmo si svoja grešna nagnjenja in se veselimo Božje ljubezni. Pot spreobrnjenja je pot kristjana, lep videz pa je naloga pismoukov in farizejev. Stopimo torej še odločneje na pot Jezusovih učencev.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak