Torek, 17. junij 2025: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste

Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste

Jezusov poziv k popolnosti nas na prvi pogled najbrž plaši. V nas se pojavijo vprašanja: Kako naj bomo popolni? Kako naj ljubimo celo svoje sovražnike? Vendar nas prav ta zahteva dela človeške. Poglejmo jo od bliže.

Oko za oko, zob za zob. Mar ni to čista trgovina!? A trgovina je tudi, če sovražnikov ne ljubimo. Trgovsko logiko presežemo šele, če ljubimo, ne da bi pričakovali plačilo, ne glede na odziv tistega, ki ga ljubimo. Da bi bili božja podoba nas Jezus spodbuja, naj naredimo korak više, korak naprej. Zato dviga zahteve.

Kako naj ljubimo sovražnike? Jezus nam daje čudovit zgled na križu, ko pravi: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Lahko se vprašamo, kako da ne vedo, kaj delajo? Zdi se nemogoče, vendar če se bolj ustavljamo v zapletenosti naših odnosov, lahko vidimo, da mnogo dejanj ni storjenih z glavo. Večina naših prepirov in nesporazumov nastane, ker nas vodijo čustva, tista, ki jih ne podredimo razumu. Prvi korak, da bi zmogli ljubiti sovražnike, je v tem, da bi videli, da drugi najbrž niti ne ve, kaj dela. Njegova dejanja bo sodil Bog, na nas pa je, da odpuščamo in ljubimo, kakor nam kaže Jezus na križu.

Kako ljubiti lažje razumemo tudi v priliki o izgubljenem sinu.  Starejši sin je padel v skušnjavo primerjanja tako z bratom kot z Bogom.

Kar nam pomaga, da ljubimo tudi sovražnike, je prav Božja ljubezen. Nikoli si ne smemo dovoliti, da Bogu pripisujemo, da nas ne ljubi. Bog je vedno tisti, ki ljubi in ne neha ljubiti. Starejši sin na to pozabi, zato začne sovražiti.

Jezus se tudi na križu do konca upre skušnjavi, da bi rekel: Oče, zakaj me ne ljubiš? Kljub bolečini osamljenosti reče: Dopolnjeno je, v tvoje roke izročam svojo dušo. Če hočemo preseči tekmovalnost in trgovinsko logiko, moramo zaupati, da je Bog dober in da daje dež pravičnim in krivičnim.

Pred nami je počitniški čas. Vzemimo ga za res. Zelo pomembno je, da vse, kar bomo delali, delamo zato, da kažemo na Boga, ne nase. Naj to nikakor ne vodi v prezir do drugega, ampak v odpuščanje in ljubezen do tistih, ki nas mogoče celo sovražijo. Vse pa naj veča naše veselje, da nas Bog ljubi tudi takrat, ko se mogoče zdi, da je na nas pozabil.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak