Sobota, 21. junij 2025: Kaj pomeni mamon? Ne morete služiti Bogu in mamonu

Kaj pomeni mamon? Ne morete služiti Bogu in mamonu

Kaj naj to pomeni? Pogosto se mamon razlaga s pojmom bogastvo. Vendar če poglobljeno pogledamo v Božjo besedo, tam ne bomo zasledili grajanja  bogatih oziroma točneje premožnih (bogastvo je stanje duha), ampak bomo zasledili, da se je od njih pričakovalo, da to, kar imajo, delijo z drugimi.

Jezus pojasni, kaj razume pod besedo služiti. Služiti pomeni ljubiti oz. se držati. Ob tem pa stvar lahko postane jasna, če naredimo preprost poskus. Če ljubim sebe, tj. se objamem – ne morem v ta objem spraviti nikogar – drži? A tudi če objamem drugega, ne morem v ta objem spraviti še koga. Torej ne smem nikogar ljubiti? A če ne ljubim sebe in ne ljubim drugega, ne morem ljubiti Boga. Kako naj torej ljubim in objemam sebe in drugega? Tako kot pravi evangelij v nadaljevanju: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Objeti moramo Boga, ki je tako velik, da je med njim in menoj potem dovolj prostora za vsakega.  Preprosto in veličastno hkrati – to je Božja ljubezen!

Torej bi lahko rekli, da mamon ni zgrešena stvar, ampak zgrešen odnos. Ni problem ne v tem, da imam rad sebe, ne da imam rad bližnjega, ne da imam rad različne stvari. Problem je, če karkoli postavim pred Boga in če karkoli ljubim, ne da bi pri tem objel Boga.

No, ni pa tako preprosto živeti to, o čemer sedaj razmišljamo. Sami sebi smo vseeno najbližji in najbolj pri roki, zato se tam hitro ustavimo. In če nam je kdo posebej pri srcu, bi ga tudi ne izpustili iz rok. Brez Božje pomoči, brez njegove milosti tega ne bomo zmogli.

Povabilo, namenjeno vsakemu izmed nas. Ljubiti tako, da je vedno na prvem mestu Božje kraljestvo in da je v njem dovolj prostora za vsakega. Ni lahko, a je mogoče.

V naših prijateljstvih se ne zaprimo drugim bližnjim, temveč si prizadevajmo, da bi bili zanje vedno bolj odprti. Želim si, da bi v svojih prijateljstvih vztrajno širili objem, da bi v njem bilo vedno več prostora za Boga, za bližnjega in hkrati zase.

Naj bo ta preprost pogled na prijateljstvo spodbuda za naprej, za vsakega izmed nas. Nič ni popolno, pa vendar se prehojenih korakov lahko veselimo. Ob pogledu na prve Jezusove učence nam je jasno, da je pot prečiščevanja naše ljubezni še dolga. Noben naš objem ni tako Božji, da bi ne mogel biti še bolj. In prav v tem je veselje vsakega odnosa. Je hvaležnost za prehojeno pot, veselje nad tem trenutkom in upanje za prihodnost. Naj bo tako tudi danes in vsak dan.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak