Ob sončnem zahodu z Gospodom – molitev zahvale za dan

Ko sonce zdrsne za obzorje in nebo zatrepeta v toplih barvah, se zdi, kot da se tudi čas malce ustavi.
Zrak zadiši po travi, po morju, po dnevu, ki odhaja.

V meni je tišina. In v tej tišini je prostor zate, Gospod.

MOLITEV POLETNEGA VEČERA

Gospod, hvala ti za ta dan.
Za svetlobo, ki je božala moje misli, in za sapo vetra, ki me je spomnila, da diham.
Za ljudi, ki si jih poslal na mojo pot – s toplimi pogledi, s tihimi besedami, s svojim smehom.
Hvala ti za preprostost: za okusen obrok, za priložnost za delo, za čas, ki sem ga smel/a podariti ali prejeti.

Čeprav nisem bil/a vedno pozoren/pozorna.
Če sem se zapiral/a vase.
Če sem sodil/a, namesto da bi poslušal/a.
Če sem hitel/a mimo, ko si me želel srečati v malem – odpusti mi.

Danes si bil z menoj.
Tudi tam, kjer te nisem čutil/a.
Tudi v trenutkih, ko sem bil/a utrujen/a, raztresen/a, nemiren/na.

Zdaj se prepuščam noči.
Objemi me s svojim mirom.
Varuj vse, ki jih nosim v srcu.
In če boš želel, mi ponoči pošlji sanje, ki mi bodo krepile upanje.

Naj zaspim v tvoji ljubezni,
kot otrok v očetovem naročju.
Amen.

pripravila: Neža Novak

foto: Neža Novak